Da je filma Batman Begins in Dark Knight režiral isti režiser, Christopher Nolan, je dobro. Tako je lahko idejo o likih vlekel čez več filmov in zaenkrat mu rekonstrukcija superheroja z imenom Batman v človeka z idejo po imenu Batman zelo dobro uspeva.
Ne samo, da je Temni vitez vsebinsko bolj bogat od prejšnega filma, ki je moral iti čez boleče uvodne sekvence oblačenja in slačenja kostumov, tudi liki so odlično izrisani, v filmu pa lahko spremljamo dva Batmanova nasprotnika, prevladujočega in megalomanično-depresivnega Jokerja (Heath Ledger) in obstranskega Harveyja Two-Facea (Aaron Eckhart), igralci pa so vsi po vrsti opravili zelo dobro delo pri portretiranju prebivalcev Gotham Cityja. Celo ženska vloga, Rachel Dawson (Maggie Gyllenhaal), je odigrana dovolj kvalitetno, da ni moteča in da ne deluje leseno, tako kot vse ostale ženske v Gotham Cityju.
Why so serious?
V Temnem vitezu se torej zgodi dekonstrukcija Batmana kot superheroja, takorekoč fall from grace. Paralelo lahko vlečemo s tretjim delom Vojne Zvezd, Napad klonov, v katerem lahko vidimo dokončno transformacijo Anakina Skywalkerja v zloglasnega Darth Vaderja.
Sicer Batmana na temno stran ne potisne jeza, temveč logika in sistem, lahko na koncu Temnega viteza ugledamo junaka Gotham Cityja, ki beži v temo, sledijo pa mu policisti, ki ga hočejo spraviti za zapahe. “You`ll have to run!” mu reče prijatelj, komisar Gordon (Gary Oldman), Batman pa mu odvrne: “And you`ll have to catch me!”.
Joker se izkaže za kompleksnega nasprotnika, Nolan pa vsem likom dodeli nove dimenzije in naredi film o ljudeh z nalogami, namesto da bi uporabil preverjeno formulo enodimenzionalnih superherojev, ki v življenju živijo in dihajo za samo eno stvar. Že uvodna sekvenca, v kateri štirje oropajo banko in se med seboj tekom ropa pobijejo, načrtovalec, Joker, pa pobere ves denar, daje slutiti, kako se bo Joker spopadel s svojim glavnim nasprotnikom. Ne v neposrednem spopadu, temveč s trikom.
You either die a hero or you live long enough to see yourself become the villain
Harvey Dent, državni tožilec, ki je zelo uspešen v boju proti mafiji, ki cveti v Gotham Cityju, v tem filmu postane Batmanova ticket out of here, človek, ki bo nasledil Temnega viteza v vlogi varuha mesta in pravice. Batman je tako prepričan, da bo nepokvarljivi tožilec uspel vzdrževati mir in red, vendar pa se zgodi ravno obratno.
Harvey Dent namreč pade v roke Jokerju, ki ga najprej pohabi, nato pa prepriča, da je za vse kriv ravno Batman, človek, ki ga je dosedaj podpiral in ki mu je zaupal.
Čeprav na začetku Batman in Harvey Dent sodelujeta in se slednji žrtvuje za Batmana, v drugi polovici filma Harvey tako postane Batmanov sovražnik in lutka v rokah Jokerja, s katero dokončno uniči Batmanov sloves in ga potisne v podzemlje. Na koncu filma Batman namreč žrtvuje svoj ugled in status zato, da opraviči Harveyjevo preobrazbo v sovražnega Two-face-a, ki mori na podlagi kovanca z dvemi možmi. “I always get what I want,” se reži na pol ožgani Harvey, ki vedno stavi na moža.
Ta-daa! It’s… magical
Če je bil prvi film sneman v rumeni-črni barvi, je Temni vitez skoraj cel posnet v modro-belih odtenkih. Vsebinsko zelo bogat film, ki ne trati časa s predstavljanjem in uvodnimi kadri. “Introduce a little anarchy to your life,” reče Joker Harveyju v bolnišnici, ko slednji tuli od bolečin in besa. In anarhije je v tem filmu polno.
To se odraža tudi v glasbi izpod peres Hansa Zimmerja in Jamesa Newtona Howarda, ki sta v preteklosti že snemala podobne akcijske spektakle, v katerih pride do izraza bogata glasbena podlaga. Tudi lokacije snemanja so zelo raznolike, prizori pa spektakularni in vsebino povezani.
Nolan je z dvemi filmi na dobri poti k izgradnji novega Gotham Cityja in legende o Batmanu. Iz akcijske črne komedije Tima Burtona, ki je ciljala predvsem na mlado občinstvo, je naredil akcijsko dramo, primerno za starejše gledalce. Odlično.