Rebels album cover

Bliža se september, ko bo skupina Rebelde v Ljubljani izvedla trikratni koncert za svoje oboževalce. Skupina Rebelde prihaja iz Brazilije Mehike, slovenskemu občinstvu pa je poznana predvsem preko istoimenske telenovele, ki se je kasneje razvila v pravo glasbeno skupino.

Jin in Igor v svojih prispevkih zagovarjata klasično permiso nekvalitetne glasbe in izkoriščanja otrok, ki jo poznamo iz vseh obdobji moderne kulture. “To je kvalitetno!” so rekli za Beatle “in to ni kvalitetno!” so v istem času trdili za Rolling Stones. Danes veljata obe skupini za višek kreativnega ustvarjanja v rock and roll glasbi.

Preglejmo dejstva.

  • Dejstvo je, da je zahodni svet trenutno v ekonomsko-politično-družbeni ureditvi, ki se ji reče kapitalizem. Kapitalizem temelji na proizvodnji dobrin in obvezni trošnji taistih dobrin za potrebe novega razvoja. Serjemo, da lahko žremo. Žremo, da lahko serjemo. In krog se vrti.
  • V kapitalizmu so bili otroci in mladostniki dolgo časa zapostavljeni. Zaradi jasne ureditve, kjer so imeli odrasli denar, otroci pa so se morali pokoravati njihovi volji. Proti koncu dvajsetega in v začetku enaindvajsetega stoletja se ta ureditev zaradi “new age” filozofije in ameriške “freedom for all” filozofije spremeni, tako da postane otrok kralj. Kralj, ki vlada s pomočjo svojih staršev. Podobno kot Vatikan in švicarska garda.
  • Ko otroci dobijo moč, postanejo za oglaševalce prav tako zanimivi kot njihovi starši. Začne se oglaševanje za otroke, proizvodnja otrokom namenjenih dobrih se poveča. Glasba, film, vse kulturne sfere se razširijo na n-to potenco, da bi zadostile otroškim potrebam.
  • Naenkrat se socialne razlike vidijo tudi v otroški sferi. Igor piše: ” Fikcije še ni konec. Poglejmo, foter z dvema hčerkama iz Maribora bo za koncert porabil najmanj 120€ za vstopnice, kakšnih 25€ za gorivo, še sreča da ima vinjeto, je kar okrog 10€ manj, ne. Mlajša hčerkica bo hotela majico, ker jo ima tudi starejša. Ker foter ne mara spornih tipov s ponaredki se stegne za originalom, dodatnih 20€. Nekaj je potrebno pojesti, popiti, mama ni naredila sendvičev, je na službeni poti. Tamali dve pol pice – 5€, dve koka-koli – 4€, foter pirček in pico – 8€. Ata, ata jaz bi kokice. Rahlo vznemirjen v Hali Tivoli nabavi še to. Potrebo je še poplakniti pokovko, organizator jo je zelo solil, 6€. Koncert mu najeda, a ga veseli pogled, tega mu ne moremo zameriti, na presrečni hčerki. Tega večera ne bosta pozabili. Foter ima dovolj pod palcem, zato zvečer doma takoj zaspi, ne pomisli koliko je porabil, ter kaj bo naslednji dan. Edina misel mu je jutrišnji piknik pri stricu. No, naš foter je za večer z RBD porabil dobrih 190€. Ta foter ima, lahko da. Na drugi strani Slovenije je 11 letnica na smrt jezna na svojo mamo, ker je ni peljala na koncert. Vse prijateljice so šle, razmišlja, ko gleda poster od RBD. Mama je v sosednji sobi, sedi na postelji, boli jo hrbet, ker je skoraj devet ur stala za tekočim trakom. Zasluži 400€ neto, trd kruh, prigaran na normo. Ve, da je hči jezna nanjo, vendar ne ve, kako naj ji situacijo razloži. Bo že razumela, ko bo starejša si reče, ko gleda položnice za stroške stanovanja. 170€. Čez tri dni se sošolke v šoli pogovarjajo o koncertu. Zakaj pa ti nisi šla? Eee, mama je morala v službo, jo je sram. Tri najbolj priljubljene v razredu se malo nasmehnejo in spogledajo. Tudi zato, ker naša 11 letnica ne diši po parfumu Rebelde in nosi malček ponošene čevlje.”
Rebelde (Edição Brasil) album cover Mexican pop group RGB (Rebelde): Rebelde album cover

Razmišljajmo. Kdo je kriv, da se otroci bolj zanašajo na mnenje sovrstnikov kot na znanje in izkušnje svojih staršev? Kdo je kriv, da se otrokom “ne da razložiti, zakaj so Rebelde umetno skonstruirana skupina, ki bo že čez nekaj let utonila v popolni pozabi, kakor so prej izginili že kakšni New Kids on the Block, ali kaj podobno umetnega? Kako razložiti, da mu čisto nič ne bo manjkalo, če ne bo videl koncerta ali ne bo imel zadnje zgoščenke?” kot piše Jin.

Kulturni okviri, v katere vpnemo svoje otroke in mlajše sovrstnike, so za nas skoraj tako pomembni kot za njih. Nevarno je razmišljanje, da je popkultura brezčasna in da nima korenin ter razvojnega cikla. Da je vse novo, novo, novo in da ni mogoče zaslediti trenda. Kako to razložiti otrokom? Z izobraževanjem! Ne trdim, da se bomo z izobraževnjem lahko ubranili kapitalizma, vendar pa bomo za začetek psihično bolj mirni ob vseh aktualnih in bodočih novostih, ki nam jih prodajajo kot obvezno in nezamudljivo. Tudi pritisk sovrstnikov, peer pressure, je v določenih primerih izgovor lenih staršev, ki se jim ne da ukvarjati s svojimi otroki in jim predati svoj socialni kapital. Če apliciram trditev na glasbo, tukaj ne govorim o glasbenih šolah in zasebnih lekcijah, govorim o poslušanju starih kaset in obujanju spominov. Vsak starš to lahko naredi, je pa res, da se nekaterim tega ne da. In da raje godrnjajo nad groznim sistemom, ki jih sili v kupovanje stvari, ki jih ne potrebujejo.

V našem kapitalizmu so najdražje stvari tiste, ki jih ne potrebujemo. Ki so označene za luksuzno blago. Ki segregirajo samo, če potrošnik sam pristane na prepoznavanje tega luksuza. In če se čuti obvezanega do nakupa. Panika okrog trojnega koncerta skupine Rebelde (the more, the merrier) in fenomena, ki je star kot kapitalizem, je zelo podobna paniki okrogi globalnega segrevanja. Zasrali smo mi. Najebali bodo naši otroci.

Zemanta Pixie

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan