zeeo and baby: my first spore creature

Electronic Arts je pred nekaj dnevi izdal novo računalniško igro iz sveta t.i. “god games“, kjer se uporabnik prelevi v neke vrste božanstvo, ki nato skuša preživeti v namišljenem svetu, polnim drugih bitji.

V bistvu gre za neke vrste high tech tamagočije (se kdo tega še spomni), ki jih naprej oblikujete in jim določite lastnosti, nato pa jih skozi vrsto nalog evolutionizirate.

Tako lahko začnete igrati kot enoceličar, ki žre manjše in beži pred večjimi bitji, nato se iz prajuhe preselite na kopno in končno začnete ustvarjati družbo oziroma skupnost, nato pa odletite še v vesolje.

Na nek način je igra podobna drugi franšizi podjetja EA, vesolju SIMS, ki se pripravlja na svojo tretjo izdajo. Čeprav je tam več poudarka na kapitalistični logiki (you earn to spend), je v Spore bolj prisotna evolucijska logika – you breed to live ali pa you kill to live.

Seveda pa igra zahteva tudi potrpežljivost in na trenutnke me dela to živčnega. Sploh, če prihajaš iz sveta Command and Conquer ali pa še kakšne hitrejše igre, kjer je vsega konec v treh minutah. Tukaj si srečen, če si v treh minutah izmisliš dovolj uporabno konstrukcijo svojega lika oziroma če ti uspe priti iz enega v drugo gnezdo. Bolj šah kot hokej.

EA je tako ustvaril igro s praktično neskočnim časom igranja. Princip danskih kock LEGO je tako še enkrat doživel računalniško reinkarnacijo, ustvarjalci pa zadeli žebljico na glavico.

Reblog this post [with Zemanta]

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan