Živo se spominjam, kako zgrožena ja bila Shefica^TM, ko smo z Mobilatorijem harali po Trbovljah in ko je izvedela, da trboveljska mladina ne pozna skupine Laibach. Trboveljska skupina, ki je nastala leta 1980, je svoj čas razburjala slovensko javnost z ostalimi člani umetniškega kolektiva NSK (Neue Slowenische Kunst), kjer lahko najdemo tudi Petra Mlakarja in skupino Irwin.

Med drugim so bili tudi prva slovenska skupina, katere videospot (Across the universe) je predvajala svetovna glasbena mreža MTV.

Za Laibache sem sam slišal v osnovni šoli, kjer je sošolec neprestano mrmal besedilo skladbe “Life is life”, ki se nahaja na plošči Opus Dei. In ugotovil, da je Laibach presenetila z vrsto priredb, ki zvenijo kot da bi bili originalni.

V sedanjosti je skupina med drugim sodelovala s Siddharto in nemško skupino Rammstein, z Bajo pa sva jih ujela v Filharmoniji, kjer so preigravali svojo različico Bachovih fug. Bilo je, lahko rečem, fenomenalno, glasbeni koncert pa so člani skupine podprli z vizualno-bogatim nastopom. Če sem dosedaj Laibache povezoval s tehno-recitalom, so se sedaj izkazali tudi v nemih glasbenih žanrih, kjer so besede odveč.

Ravnopravšnja kombinacija resnega nastopa in zafrkancije z deli enega največjih skladateljev, J.S. Bacha, so se izkazali kot zelo dobra odločitev, sedaj pa bom predelane fuge preposlušal še na istoimenski zgoščenki. Laibache pa lahko ujamete še v Mariboru.