Mogoče bom spet pridigarski, ampak zdi se mi, da je prevladujoč ton pisanja o prvem novembru na slovenskih blogih povezan z zgroženostjo nad komercializacijo tega praznika.

Nekateri prvi november povezujejo celo s Cerkvijo, kar je sploh druga zgodba. Ampak v večini primerov se tukaj razpon izraženih mnenj konča. Sam sem se odločil, da bom tokrat spisal nekaj drugačnega.

Odkar pomnim, vzamemo na pokopališče eno svečo viška. In jo nesemo na grob nepoznanim, ki so padli v NOB. In se mi zdi zanimivo, kako so tudi oni člani naše družine. Nepoznani. Ki so jim letos na pokopališču v Ribnici na Dolenjskem zmanjšali kvadraturo groba in jim prestavili spomenik. Oni. Nepoznani.

To je to.