Michael Crichton je bil pameten človek. Po izobrazbi zdravnik, se je raje odločil za pisanje knjig. Dobrih knjig. Najbrž je imela kvaliteta nekaj z njegovo izobrazbo, saj lahko v njegovih knjigah najdemo zelo dobre opise katastrof oziroma fantastičnih dogodkov, ki stojijo na nekaj zelo verjetnih in dokazljivih dominah. Da je bil mojster manipulacij, lahko razberemo tudi iz njegova trika na univerzi, ko je Orwellovo delo oddal kot svojo, dobil za to oceno B- in kasneje pojasnil, da je plagiat naredil z namenom dokazovanja krivičnega ocenjevanja profesorja. 

Slovence je ubrisal z Jurskim parkom. Ostali filmi niso bili tako uspešni, medtem ko so njegove knjige genialne. Nad mano na policah počivata Airframe in Andromeda Strain, genialna podviga v žanru techno-trillerja, ki se ukvarjara z biologijo in fiziko ter vse skupaj podčrtata s kriminalnimi primesmi. Nekakšen predhodnik serije C.S.I, če hočete. 

Njegovi filmi so bili razen trilogije Jurskega parka manj uspešni. Spomnim se Trinajstega bojevnika, Konga, in Vzhajajočega sonca, vseeno pa o njih ne bi mogel govoriti v presežkih. So bili pač (samo) filmi. Crichton je bil boljši na papirju.