Priznam, dosedaj me franšiza Fallout ni preveč zanimala. Prvi in drugi del sta šla mirno mimo mene, malo zaradi nezanimanja nad samim žanrom, malo pa tudi zaradi pomanjkanja časa.

Fallout 3 vas postavi na post-apokaliptično Zemljo, kjer vsak trenutek pričakujete, da se bo na motorju pripeljal Mad Max. V bistvu začnete igro POD zemljo, v zaklonišču Vault 101, kjer se lovite z ostalimi otroci preživelih in spoštujete voljo in besedo vodje zaklonišča, The Overseerja. Med drugim ste prepričani, da zunaj zaklonišča ni ničesar in da je Zemlja taka kot Josip Broz Tito. Mrtva.

Nekega dne pa vaš oče izgine iz zaklonišča, in vi, nebodigatreba, se odpravite za njim. Na površje. Kjer presenečeno ugotovite, da svet živi naprej. Dogodivščina se lahko prične…

V glavno deblo zgodbe (iskanje očeta) se tako začnejo nalagati različne veje in poganjki, ki vam pomagajo sestaviti veliko sliko. Pogled lahko prekapljate iz prvoosebnega v tretjeosebnega, kot se za vsako spodobno FRP igro spodobi, pa imate na voljo čuda nastavitev lika in njegovih sposobnosti.

Naloge dobivate po pogovorih z ostalimi liki v igri, za nagrado pa dobivate informacije oziroma artefakte. Tudi v tej igri se gre zato, da se nekam pride oziroma da s kamenčki sestavljate sliko mozaika. Trenutno se lovim po mestu Megaton, ki je zgrajeno okrog neaktivirane atomske bombe, v mestu pa obstaja tudi kult neeksplodirane atomske bombe. Fino.

Fallout 3 in Game from Andreas Günther on Vimeo.

Igra me je navdušila zaradi večih razlogov. Eden je zagotovo ravno prav razvlečena zgodba, da se ti z igro sploh da ukvarjati. Večina FRP iger ima po mojem mnenju čisto preveč zakomplicirano zgodbo oziroma zahteva preveč pozornosti od uporabnika. Fallout 3 zaenkrat s tem ne utruja oziroma zahteva in daje ravno prav. Hkrati je zgodba razvejana oziroma ni pretirano linearna – vloge in odnose med liki lahko zelo dobro določaš oziroma usmerjaš. In nenazadnje – igra je s svojim sistemom shranjevanja napredka pripravna za igranje po kosih. Kaj bi si človek sploh še želel?