Mitja se razburja, da je obisk Al Gora v Sloveniji v okviru kampanje Diners Cluba dokaz prodanosti njegove duše.
Namen tega dogodka je sledeč: Kapitalistični odiralci privlečejo nekega orto znanega človeka. Ker v ubogo in od Boga pozabljeno Sloveniji pač ne pride nihče, so oni ti rešitelji in privlečejo nekoga ter iz tega naredijo cel šov in gala dogodek v stilu “dogodek v mestu Gogi”. Nanj povabijo znane Slovence in imetnike ekskluzivne kartice. To so ljudje, ki kupujejo džipe, ki kurijo 20 litrov nafte na kilometer, ki so lastniki podjetij, ki se požvižgajo na onesnaževanje in ki nasploh ne sodijo v občinstvo nekega pridigarja o recikliranju plastičnih vrečk. Zelo ironično, Al Gore pa samo še enkrat pač potrjuje, da je prodana duša. (vir)
Da se je pri ekologiji še enkrat izkazalo, da večina ljudi to jemlje kot pozo oziroma nekaj, kar se dogaja drugim, je že dolgo jasno. Da je Al Gore eden redkih, ki si je sploh upal to zadevo zapeljati na področje zabavljaštva in edutainmenta, je zelo opazno. Kot je rekel Joker: “Why so serious?”
Mogoče je Gore začetnik nove oblike zvezdništva, ki v bolj ali manj latentni obliki obstaja že vrsto let. Se spomnite Richarda Gera in Tibeta? Pa Kim Basinger in pravic za živali? Pa vseh ostalih?
Al Gore je postal samo še eden od medvedov v živalskem vrtu, ugrabljenih Zemljanov, ki jih preiskujejo Marsovci. Ima svojo točko, ima svoje rekvizite, ima svoje luknje, kamor mu lahko Marsovci vtaknejo svoje tipalke, zunaj tega pa ne obstaja.
Inconvenient Truth
Tudi ljudje ga imajo za vaškega norčka. Pardon, za spletno znano osebnost. In tako se je ujel v zanimivo zanko – bolj kot je znan, manjše možnost ima za resnične spremembe. Ki bodo morale na koncu priti v obliki kolektivne akcije vseh udeležencev v procesu.
Jaz pravim samo nekaj. Ne me jebat z ločevanjem odpadkov in kaznimi, ki me čakajo, če tega ne bom delal, dokler amerika ne podpiše kyotskega protokola. Ker lahko dobim popizditis.
Še zdaleč ne gre (samo) za ločevanje odpadkov. Gre tudi za neke življenjske navade, ki se nam zdijo samoumevne, zaradi njih pa bo naše otroke še močno glava pekla.
Poleg tega pa: čakati, da se drugi začnejo bolj odgovorno obnašat, je isto, kot da bi drugega čakal, naj ti nategne ženo/punco, šele potem pa se ti spraviš k temu (okej, ta je malo huda, vendar princip je isti).
Odgovornost je na TEBI, tukaj in zdaj. (in na meni in na vseh ostalih ravno tako …)