Podpisniki peticije so zgrešili tarčo in zadeli zajca, ki se je čisto slučajno pasel zraven nje. Sicer je res, da je Radiotelevizija Slovenije zaradi prve slovenske telenovele Strasti žrtvovala že skoraj ponarodeli termin risank, ki so se odkar pomnim, vrtele okrog sedme ure zvečer, vendar pa so podpisniki pozabili na pridevnik, ki bi ga morali vrniti med glagol in samostalnik poziva. Ta pridevnik je beseda DOBRE.
Risanke, ki jih predvaja nacionalna televizija, konstantno izgubljajo na kvaliteti in že mejijo na debilane tipa ice ice pingvin. Animirane serije, ki so bile namenjene šolobveznim otrokom, so bile načeloma mišljene kot podporno izobraževalno sredstvo, v katerih je otrok na enostaven način pridobil znanja o delovanju kulture, v katerih prebiva. Stare češke in ruske risanke so bile polne naukov o družbeno koristnem delovanju, medtem ko so risane serije, ki jih predvajajo sedaj, namenjene poneumljanju otrok.
Poglejmo primere:
Binko, požrešni muc
Binko, simpatični požrešni muc, ima kar tri hiške. Poje tri zajtrke, tri kosila in tri večerje. Misliš, da je kljub toliko hrane sit? Ne, saj nenehno opreza za hrano! Pri tem mu pomagajo njegovi prijatelji, nagaja pa jim sosedov muc. Pridruži se Binku v 13 epizodah, ki so polne zanimivih dogodivščin!
Tinček
Tinček je osliček s polno glavico idej. Prav vedno počne kaj zanimivega in nikoli mu ni dolgčas. Točno ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Zelo rad je samostojen, še raje pa zvečer zleze na varno, v posteljo k mamici in očku.
Pokec
Pokec je radoveden in navihan fantič, ki vsak dan odkrije kaj novega, zanimivega, zabavnega in poučnega. Njegovo življenje je polno pustolovščin, ki jih deli s prijatelji – razdražljivim racakom Pakom, ki ima rad red, vendar se mu želja le redko uresniči; elegantno, igrivo slonico Eli, ki ima kot slonica tudi ustrezno veliko srce; prijazno psičko Lili, ki se je vselej pripravljena igrati, tudi kadar se drugim ne ljubi; in zaspano ptico Zaspanko – o kateri nam vse pove že ime, Pokcu pa se vseeno posreči, da jo spravi pokonci.
Mislim, da gre podpisnikom peticije preveč za ljubi družinski mir kot pa za resnično dobrobit njihovih otrok. V peticiji namreč piše, da RTV “plasira nadaljevanko, ki ni primerna za ciljno publiko večernih risank,” pri tem pa pozablja, da so nekatere risanke prav tako, če ne še bolj, trapaste in nevarne za otroke.
V bistvu ja in ne, kar se tiče mojega mnenja glede tega zapisa. Ja zato, ker so risanka zadnja leta res katastrofa in daleč od poučnega Frančka, od katerega zna otrok resnično kaj odnesti. Ne pa zato, ker je nova programska shema resnično uničila neko tradicijo, ki je bila ustaljena praksa najmanj 25 let (dlje mi spomin žal ne seže). Mogoče bi morali tisti, ki so se domislili peticije organizirati še eno, da naj RTV vrne stare dobre risanke, ki smo jih bili navajeni mi (pa čeprav recimo Gustav tudi ni bil ravno primeren za otroke). Sicer pa dvomim da bodo veliko dosegli
Družbeno koristno delovanje je stvar preteklosti. Vsi trije primeri, ki jih navajaš, pa spodbujajo zdrav individualizem in komolčarstvo. Za današnjo deco bi bila Krtek ali medvedek Uhec skrajno škodljiva.
– Dinozaver: Upam, da se šališ. Ker je edini -izem, ki ga zgoraj omenjeni spodbujajo, po mojem mnenju bedast-.
– Alex: Ne samo, da imajo risanke vsebinske probleme, tudi grafično oziroma umetniško niso nič posebnega. Razen Backa Jona.
Uf, Domen, tokrat se pa prvič SKORAJ popolnoma strinjam s teboj 🙂
Ne motijo me pa risanke slabe kakovosti. To pa zato, ker otroci to sami zelo hitro ugotovijo in jih kaj hitro nehajo gledat ali rečejo, da so brezzvezne.
Jaz ne razumem teh risank in so mi vse po vrsti malo dolgočasne ali pa jih ne razumem. Tudi govoreči medvedek mi je šel od nekdaj na živce. Jakec in njegova lučka, SuperMišek in take bolj napete sem imela pa rada. Žal teh ni več, zato imam raje Strasti. To razumem.
OK, mogoče sem malo precenil te tvoje primere. Navsezadnje jih nisem videl in sem sodil samo na osnovi tvojih opisov. Ampak vztrajam pri tem, da so za nove čase pač potrebne nove risanke. In to, da se otroci lahko že na začetku naučijo, kako si izboriti življenjski prostor in izkoristiti možnosti sistema, za samo nekaj evrov na mesec – no, praktičen človek bi bil tega lahko vesel.
Predvsem menim, da je ravno v tem problem. Namreč, sedanje risanke so brez ideološkega naboja, ker so vsi tako zelo občutljivi na kakršnekoli ideološke podtone. Zato otroke filajo z nekim “nevtralnim” sranjem, ki nima ne repa ne glave.