Da slovenskim novinarjem včasih ni nič jasno, smo že ugotovili. Hkrati pa bi rad opozoril na še eno kvaliteto slovenskega novinarstva, ki je najbolj doma v črni kroniki in estradi – pridevniški umori.
Novinar piše prispevek in kot vsak literat ve, da se skrivnost besedila skriva v pridevnikih. Čeprav eden od členov neobveznega novinarskega kodeksa pravi:
11. Novinar mora ločiti informacije od komentarjev. Razlika med poročilom o dejstvih in komentarjem mora biti jasno razvidna. vir
se novinarji zelo radi poslužujejo pridevnikov kot orodja komentiranja. Saj veste, “manj znani”, “očitno boljši” in tako naprej. Včasih so ti pridevniki osnovani na podatkih oziroma dejstvih, velikokrat pa se zgodi, da si novinar kak pridevnik preprosto izmisli.
Ana Jud recimo v svoji prvi knjigi, Operacija Direkt, piše:
Če je nekdo suh, je za Direkt anoreksičen.
Če je pri delu malo bolj počasen, je za Direkt kar len.
Če Direktu ni povšeči, je pač “aboten”, če se mu Direkt noče ravno zameriti, raje objavi, da je “napol aboten” (vir)
To ni domena določenega medija, večinoma se vsi poslužujejo podobnih trikov. Se jim pa kdaj trik ponesreči. Zelo.
Izak Košir, glasbenik, organizator koncertov in novinar, v članku o novem filmu The Wrestler, napiše naslednji biser (poudarek moj):
Poleg Rourka v filmu igra tudi nekdanje dekle Marilyna Mansona, Evan Rachel Wood in širši javnosti manj znana Marisa Tomei.
Razumem, da je hotel novinar razbiti monotono naštevanje imen, ampak uporaba pridevnika “širši javnosti manj znana” je huda brca v temo. Navsezadnje je Marisa dobila oskarja, v Sloveniji pa smo jo videli večkrat kot Evan Rachel Wood. Kdo je torej neznan?
Najhuje glede tega, z vidika branosti in časa uporabe teh sredstev je Nedeljski dnevnik, takoj za njim so Novice, Dnevnik, Delo.