Lara Croft, ki se je bolj ali manj uspešno iz računalnikov preselila tudi v kinematografe, se vrača. Tomb Raider Underworld je že četrti del franšize, ki se je začela leta 1996, kjer smo arheologinjo Laro gonili še v operacijskem sistemu DOS.

Mešanica Indiane Jonesa in Eidosovega prvega paradnega konja, Agenta 47, se v svoji četrti reinkarnaciji obnaša presenetljivo dobro in iz od Agenta sposoja vse najboljše, vključno z eksotičnimi lokacijami, kjer Lara dela tisto, kar zna najbolje.

Zgodba govori o arheologinji Lari Croft, ki se po očetovih stopinjah odpravi iskat in raziskovat skrivnostne artefakte iz zgodovine človeštva. Tokrat jo zanima Avalon, pokopališče kralja Arturja, Lara pa ga išče na izredno nenavadnih lokacijah (Tajska, sredozemlje, Mehika) in med iskanjem rešuje uganke in se spopada z nepridipravi.

Podobno kot v seriji Hitman se tudi Lara raje poslužuje svojih možganov kot pesti. Čeprav lahko seboj nosite celo orožarno, boste večino časa naloge hitreje rešili s dvemi saltami in rešitvami nekaj logičnih ugank.

Manevriranje v vse tri dimenzije je izvedeno presenetljivo dobro in čeprav smo do določene mere omejeni s pogledom tretje osebe, ki se včasih zatakne za kako skalo, imamo nad Laro in izvajanjem njenih vragolij zelo dober nadzor.

Dobra in tekoča je tudi grafična podoba. Ker se Lara uči od Agenta, imamo tudi tukaj zelo dobro zrisano ozadje in pokrajine, Lara pa tokrat skače in raziskuje tudi pod vodo, elementu, ki je velikokrat v igrah podobnega kova popolnoma zanemarjen.

Igra pritegne in zanimira. Ni sicer na nivoju resne pustolovščine, ki bi od uporabnika zahtevala resno poglobitev, ampak se bolj nagiba k arkadi. Dobri arkadi.