Glede na dejstvo, da je Rebeka Dremelj letos postala ambasadorka slovenskega spleta, da je v tokratnjem Žurnalu intervju z njo in da se še vedno spomnim skrite kamere, kjer Rebeka kot žival vpije na sodelavca Francija Keka, jo bom še jaz vzel med zobe. Samo v tem prispevku, trust me.
Kot že rečeno, si bom Rebeko Dremelj do konca svojega življenja zapomnil kot eno od nategnjenih žrtev Francija Keka. Skeč še šel nekako takole – V filharmoniji je bila prireditev, na katero so bili povabljeni tudi slovenski estradniki. Po prireditvi se je Kek z ekipo preoblekel v osebje filharmonije in gostom stregel plašče ob odhodu iz poslopja. Jasno, da jim ni dal plaščev, s katerimi so prišli, ampak malo mešano. Nekateri so bili vljudni, fanta so na napako opozorili in štos je padel v vodo. Zlato žilo pa je Kek zadel z Rebeko Dremelj, ki se ji je pred pultom čisto utrgalo. Ženska je praktično skočila čez pult, ker se ji je očitno zazdelo, da jo bodo opetnajstili za njen plašč in postreščka pošiljala v vse mogoče kraje in konce. Zelo…erm…filharmonično.
Na Rebeko sem spet naletel včeraj, v intervjuju za Žurnal, in moram reči, da je še vedno ista. Vsaj po stvareh, ki jih govori.
Kombinacija ena: “Če ni za denar, potem to ni nastop – ampak tudi jaz bi nastopala za manj denarja”
Ali je recesija načela tudi slovensko glasbeno sceno?
Definitivno! Cel kup mojih glasbenih kolegov si izmišljuje, da imajo poln urnik nastopov za december. Jaz pa vem, da temu ni tako, saj gre večinoma za televizijske nastope, ki niso plačani. Sem ena od redkih, ki si upa to povedati na glas. Recesija se pozna, saj podjetja ne delajo zaključnih zabav.
nato pa
Je tudi vam cena padla?
Načeloma ne. Iskreno povedano – če bi bila doma in ne bi imela kaj početi, bi šla nastopat tudi za manj. Za zdaj v mojem primeru to ni potrebno, saj sem okupirana tudi z nastopi na Balkanu.
Kombinacija dve: “Parafraza ala Damjan Murko”
Honorar je bil desetkrat večji kot v slovenskih TV oddajah podobnega formata, oziroma slovenskim TV honorarjem dodajte eno ničlo.
Kombinacija tri: “Balkan je isti kot Slovenija oziroma je čisto drugačen”
Kaj konkretno s tem mislite?
Naj vam dam en konkreten primer. Z menedžerko se vračava iz srbske Vrnjačke Banje, ki je od Beograda oddaljena kar nekaj ur. V avtu se skozi Srbijo vozimo okoli pet ur – v teh petih urah na njihovih radijskih postajah slišiš samo srbske komade. V štirih urah vožnje po Hrvaški na hrvaškem radiu ne slišiš druge glasbe kot hrvaške. V pičlih dveh urah vožnje po Sloveniji pa na slovenskem radiu slišiš samo tuje komade.
ampak vseeno jih ne marajo…
Imamo Slovenci zaničevalen odnos do naših estradnikov?
Mislim, da se tu ne razlikujemo od Balkana. Ker se gibljem po estradi nekdanje Jugoslavije, vam lahko zatrdim, da je tam enaka mera zavistnosti in obrekovanja.
Pravo olajšanje je, ko o estradi govori strokovnjakinja. Beki bo še daleč prišla. Mogoče na sam vrh SAZAS-a…