Lahko bi rekli, da Hrvati plačujejo račune Erjavca in ostalih amaterjev. Tako si nekako razlagam potezo premiera Boruta Pahorja, ki je napovedal, da bo v petek blokiral zaprtje nekaterih pogajalskih poglavji s Hrvaško, ki prejudicirajo mejo.

Dosedaj se je namreč Pahor izkazal kot zelo benevolenten voditelj, ki presega razlike med desnico in levico in ki skuša preseči konfrontacijsko politiko svojega predhodnika. Pod svoje okrilje je vzel Rupla in Erjavca, to pa sta bili potezi, ki sta šle v nos hard core levičarjem, ki so mislili, da bo Pahor takoj potegnil rezila in začel sekati levo in desno.

Pri Hrvaški je podobno. In obratno.

Če so bili pri prvi potezi užaljeni levičarji, so pri drugi potezi užaljeni sosedi. Potezi sta podobni, obe sta legitimni, pa vendar provokativni. Pri obeh gre za ideološko nabite pojme, ki z dejanskim stanjem nimajo veliko skupnega. Sta pa obe odločitvi medijsko zelo privlačni in psihološko zelo močni. V času vsesplošne gospodarske krize bosta državi v novo leto odkorakali v zelo različnemu razpoloženju. Vendar po isti umazani in naluknjani cesti.