S prvim februarjem 2009 se bo subvencionirana študentska prehrana podražila. V povprečju naj bi se študentski prehrambeni boni dvignili za 7 centov. Država je zadnjič cene bonov spreminjala avgusta lansko leto, ko je z dvigom subvencije bone v povprečju pocenila za 10 centov.
Študentska prehrana je namenjena rednim ter izrednim študentom univerz v Sloveniji, vsak študent pa lahko kupi bone za tekoči mesec. Prehrano subvencionira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, restavracije, ki so vključene v sistem študentske prehrane pa za bone ponujajo vnaprej pripravljena kosila, ki vsebujejo juho, glavno jed in sladico.
V povprečju subvencija znaša več pod petdeset odstotkov tržne cene obroka, vseeno so zadnjo napovedano podražitev nekateri sprejeli z ogorčenjem tudi na spletu.
Na portalu Facebook se je tako že razvilo večje število skupin študentov, ki nasprotujejo podražitvam (NE!!!! novim cenam bonov! , Bojkot restavracij in podobno), aktivirali pa so se tudi prodajalci in ustanovili skupino Prodajalci študentskih bonov nismo krivi, da so se boni podražili !!!
Naredimo preprost izračun: Najdražji bon stane 4.47€. Če to pomnožimo z delovnimi dnevi v mesecu (med vikendi bonov ne moreš koristiti), študenta hrana v najdražji restavraciji pride devetdeset evrov na mesec. Pred podražitvijo je taisti najdražji bon stal 3.45€. Kar pomeni, da je pred podražitvijo študent za prehrano v taisti restavraciji odštel slabih sedemdeset evrov na mesec. V študijskem letu (10 mesecev) bo torej študent zapravil dvesto evrov več.
Je to veliko? Preveč?
Kaj lahko prinese ta Facebook mobilizacija?
- Nič.
- Enkraten bojkot restavracij.
- Študentske demonstracije.
- Spremenitev cen študentske prehrane.
Klasični množični mediji mobilizacije v času pisanja tega prispevka še niso zaznali.
Še nekaj sem se spomnil – študenti vs. država je zelo podobno konfliktu izrael vs. palestina. Se mi zdi, da gre pri obeh za ideološko nabite retorike, prav imajo pa vsi. Oziroma nobeden.
Prej se je za nek denar jedlo 30x, sedaj po novem pa le še 20x. Se precej pozna…
Ja. V isti restavraciji.
Moj odg.: Nič.
Lahko, bi dal anketo, da se glasuje 🙂
hehe, tokrat me glas ljudstva ne zanima 😉 Oziroma me zanima bolj elaboriran glas posameznikov, ki imajo kaj pametnega za povedati na to temo 😉
Ojoj!
Ne me jebat, kakšna študentska neumnost je spet to. Včasih imam občutek, da so študenti med vsemi družbenimi skupinami daleč najbolj zabiti. Obnašajo se kot najbolj zahojeni sindikati.
Pravzaprav bi moral tudi jaz napisat en prispevek. Boni so drag hec. Kupujejo jih samo dobro situirani študentje, reveži, ki bi morali biti subvencionirani, pa ne, ker si je doma ceneje skuhat pašto s tuno.
In zdaj seveda cvilijo tisti, ki so nobel! Odvratno.
Zato je tvoje opažanje na mestu. Spor je verjetno sproducirala ena od študentskih organizacij, medtem ko mularija itak ne ve za kaj gre.
Očitno je samo, da nekdo nima stika z realnostjo. Medtem ko se je vse podražilo, so boni še vedno ohranjali celo leto (ali več let) isto nizko ceno. Jaz zdaj ne vem, kdo je bil na škodi – oštir ali država? Me niti ne zanima, ker edini, ki inflacije niso občutili, so bili študentje.
In ko se jim potem z zamudoi nekaj podraži, v resnici pa se samo uravnajo cene, se pizdijo.
Na živce mi grejo.
Hehe, z Bajo sva se ravno danes pogovarjala o tem. Če se bolj splača kuhat pašto ali hodit na kosila v restavracije 😉
To seveda ni vprašanje. O kvaliteti tudi ni kaj razglabljat. BTW: v službi smo se eno leto nažirali v Via Boni (imajo tudi bone). Dobra restavracija nudi tudi sicer ugodna kosila (glavna jed od 4 evrov dalje), ponudba je razmeroma pestra.
Ti povem, meni se je obrnilo. Kar je imelo sprva soliden okus, je zdaj postalo odvratno in po enem letu tam sploh ne ločim več pohanega piščanca od lovskega golaža. Isti kurac, isti okus.
Če bi doma jedel celo leto na isti način pripravljeno pašto, pa se mi ne bi zagabila (preizkušeno). Kaj mečejo v ta kosila, pa ne vem. Tako da jaz ne bi ravno rekel, da gre za neko zdravo hrano, četudi v vrhunskih restavracijah, ki seveda kosila pripravljajo instant, sicer se jim ne bi splačalo.
Pa še nekaj. Od kdaj ne moreš bonov koristit med vikendi. Kot prvo, to smo vedno počeli (seveda, med vikendi smo bili nobel in smo šli jest ven!), kot drugo je pa zadnjič prijatelj študent v McDonald’s-u (haha, tu pade mit o zdravi študentski prehrani, ki jo je omogočila uvedba bonov) 1. januarja, na državni praznik, jedel na bon.
Boni so torej tipično podpiranje študentske lenobe. Je pa res, da imajo na fakultetah takšne urnike, da včasih ni druge variante kot menza ali sendvič iz Mercatorja. Ampak potem dajmo raje zjebat kretene, ki delajo takšne urnike in profesorje, ki imajo za dve uri predavanj tedensko čas izključno med 18.00 in 20.00. To je za moje pojme nenormalno in nehumano. In potem je revež v ponedeljek in sredo na faksu po 12 ur, v torek in četrtek normalno, v petek pa vleče kožico doma. Obup.
Danes sem nekam siten…
Danes? 😉
Ampak se strinjam – dobro, boni se v določenih primerih definitivno splačajo, vseeno pa je problem s študentsko prehrano podoben tistemu, s katerim se ukvarjajo v srednjih šolah, kjer je topla malica sedaj definirana kot kos kruha in skodelica čaja.
Pri sistemu bonov je na drugi strani toliko lukenj oziroma manipulacij, da je sistem kot tak neuporaben – zlorabe postajajo pravilo oziroma norma in študenti, ki bi zaradi podražitve bonov stradali so žal samo neka fantazma ljudi, ki hočejo s pičkarjenjem nad situacijo nekaj zaslužiti.
In to je najbolj hecno – študentje žurajo, kadijo, pijejo in delajo sto in eno stvar, nepovezano s študijem. Prav je tako, ne me narobe razumeti. Narobe pa je to, da se ob vsaki podražitvi študente predstavlja kot skupino, ki je podobna zapornikom v koncentracijskih (štekamo foro?) taboriščih, kjer je vsak košček kruha pojedina. In kjer drugega itak ni.
Kar se pa hrane tiče – can`t beat home made shit. Podpišem.
Tule (24ur.com) je objavljen zanimiv seznam v PDF obliki ponudnikov prehrane in koliko so podražili cene. meni še bolj zanimivo je, kdo vse ponuja študentsko prehrano, ki naj bi bila uravnotežena in zdrava (vsaj tako mi je nekoč nekdo razlagal na mojem blogu):
SLAST IN FASTFOOD FRESCO (to poznam in je čisto navaden fast food, kjer dobiš bureke)
AGA KEBAPČI
ALI BABA KEBABČI
FAST FOOD AJDA
in tako dalje.
Če je to zdrava študentska prehrana, ki bi jo morala sponzorirati država? Prav.
Zanimivo bi bilo videti, kolikšen del podražitve odpade na umik subvencije in kolikšen na dejansko podražitev. Trenutno so cene zapisane samo z eno spremenljivko in tako zelo odprte za manipulacije. Država bo rekla, da so prasci gostinci, gostinci pa, da jih guzi država. Še najbolj fino se bodo imeli mediji, ki bodo (spet) natepavali mrtvega konja. Gremo stavit, o čem bo orgazmiral Slak?
Mislim, da je pač jasno, kdo tu jebe ježa. Subvencija je namreč (če sploh prav razumem) fiksna, cca 50 %, cene bona pa ostajajo fiksne za določeno obdobje, denimo za eno leto.
Ko vkalkuliraš inflacijske pritiske, na primer rast cen hrane, je hitro jasno, da je na škodi ponudnik prehrane.
Tudi če pustimo ob strani trenuten dvig cen (ali znižanje subvencije), je pa jasno, da so na škodi študenti, saj so edini, ki niso občutili inflacije kar dve leti! Si predstavljaš? Vsi so za hrano plačevali več, razen študentov.
In potem se pizdijo kot da nihče od njih nikoli ni imel ekonomije. In to si upajo še v času, ko vse kaže, da bodo ljudje izgubljali službe! Študenti bi pa radi poceni jedli Nobel bureke!
Mi je zelo žal, ampak če je recesija, potem naj bo recesija za vse. Za koji kurac bi ravno oni bili izjema? Če se draži hrana zame, če se za mojega sina v osnovni šoli, zakaj ne bi tudi oni malce bolj odprli svojih denarnic? Ampak ne, je takoj potrebno skočiti v zrak in ustanavljat skupine na Facebooku, kako zelo so ubogi in kakšna krivica se jim godi… Mah, brezveze sploh govorit
Najbolj hecen citat je pa tole:
Koliko časa za pašto? Pa za polento? Oziroma…koliko časa rabijo kuharji za pripravo kosila na bone? Več ur?
Domen, ti se sploh ne zavedaš kako zaposleni so študenti! 18 let jim je kuhala mamica, ki ima čas samo in izključno za gospodinjenje in strežbo razvajenim usranetkom.
Po drugi strani pa jaz po 8 do 10 urah službe nimam nobenega pametnejšega dela kot da bi kuhal. Luksuz prehranjevanja v restavracijah pa pač plačam toliko, kot ga cenijo ponudniki.
Sicer pa – vedno sem mislil, da je domača priprava hrane hitrejša kot:
1.) stanje v vrsti za bone
2.) izbiranje “kam bi šli pa dones?”, pa prevoz tja, prevoz nazaj…
3.) čakanje natakarja, ki študentov ne jebe 5 posto.
Zaposlenost študentov je res zaskrbljujoča. Gre v bistvu za legalizirane sweat shope, kjer študenti nimajo časa niti makaronov skuhat. Pa še tepejo jih.
Mislim, da nimate prav, ko se zgražate nad študenti.
Poglejte si kako je bilo, ko ste študirali vi in kako zdaj.
Študentske štipenndije so enake (se niso povišale) že 15 let. Študentsko delo je tako slabo plačano in izkoriščevalno usmerjeno, da se ne splača niti besed izgubljat. Edina država v Evropi smo, ki mislimo tudi na prehrano študentov, pa še to zdaj bolj slabo kaže.
Študent, ki dela preko napotnice, zasluži zdaj enako kot pred pol leta, boni pa so se podražili za 30%.
No, jaz sem svoj študij zaključil lansko leto spomladi. Da ne bo izpadlo, da sem študiral v Jugoslaviji. Da je študentsko delo slabo plačano, se ne bi strinjal. Gre bolj za problem tipa dela. Res je, če boš čistil ulice, ti nihče ne bo dal 1000 evrov na mesec. Če se boš poleg študija ukvarjal še s kakim hobijem, ki ga boš znal dobro prodati, boš pa lahko tudi z napotnico zaslužil dober denar.
Ampak seveda, študentom je lažje govoriti o izkoriščevalskem sistemu in nizkim plačilom. In jamrati o bonih, ko bi lahko skuhali sami.
Da so urne postavke za študentsko delo enake kot dve leti nazaj, je dejstvo, nad katerim sem zgrožen. Ampak bolj žalostno je, da študentsko delo v obliki, kot ga imamo, sploh še obstaja. In le kdo se najbolj bori, da ne bi bilo sprememb?
I, študenti! Samim sebi pljuvajo v skledo, seveda zato, ker slepo poslušajo ŠOU, ki se seveda hrani prav od študentskega dela.
Domen ima prav. Kurir-študent lahko domov odnese višji neto znesek kot njegov redno zaposleni kolega. Res pa je, da ima slednji plačane prispevke in dodatke, za katere se študent lahko pod nosom obriše.
Še nekaj je. Jaz dobim za prehrano okrog 120 evrov dodatka mesečno, medtem ko sem, ko sem to delo še opravljal prek študenta, dobil 0 evrov dodatka.
Ti bukseljni pa mislijo, da so zmagali, če delajo za 4 evre na uro in jedo s študentskimi boni.
Skratka, študentov nisem nikoli razumel, tudi lani ne, ko sem bil, tehnično gledano, študent. Še manj sem se z njimi identificiral.
Mah, fora je v tem, da študentarstvo nekateri dojemajo kot zaposlitev. Da je biti študent nekaj, kar nosi družbeni status in kar je na nek način način življenja. In potem je, razumljivo, hudo, ko pride do trka dveh ideologij – tiste, ki pravi, da doštudiraj, diplomiraj in get a fucking job in tisto, ki pravi, da so študentska leta najlepša (in bi morala po tej logiki trajati v neskončnost).
Tudi študentske organizacije bi lahko dajale zgled z mobilnostjo svojih vodilnih, ne pa, da se v študentskih organizacijah svaljkajo večni študenti oziroma ljudje, ki so bili prej nekje že redno zaposleni.
kakšna je to neumnost, saj večina študentov itak dela zato da sploh majo denar, da se šolajo. In o kakšnih ideologijah govoriš? V tovarnah dobijo delavci, ki delajo prek pogodbe, tudi dodatek zato, kar delajo v tovarni, ti, kot študent, pa do tega nisi upravičen. Dejansko bi se lahko taki, kot si ti, malo zasmislili, kake neumnosti trosijo naokrog.
Hočemo referendum;)
In kaj bi bilo referendumsko vprašanje?
Študentski boni so namenjeni zagotavljanju dnevnega toplega obroka ne pa prehranjevanju / degustiranju / preseravanju v mehiških, španskih in kaj jaz vem kakih kuhinj na eni strani oz. kot je bilo že zgoraj navedeno – kebabčiji, mkdonaldsi in ostalimi junk foodi na drugi.
Živele menze!!!!