Robert je opozoril na tekst Samota Ruglja, jaz pa bi zadevo malo razširil oziroma skušal osvetliti drugo stran medalje. Na tem mestu se ne bom skušal opredeliti, ali je piratstvo dobro ali slabo, ali filmski studiji dejansko ne morejo več živeti zaradi piratov, ampak bom samo navedel nekaj primerov boja proti piratstvu.
- Tudi če kupiš, boš kradel! v kinu
Film Rocknrolla sem videl dvakrat. Septembra v Edinburghu in januarja v Ljubljani. Preden se film začne, se na zaslonu pojavi velik napis. Poanta? “Film je prepovedano snemati, če boste v dvorano prišli s snemalno napravo, se bo avtomatično doumnevalo, da hočete film posneti.” A-haa. A to je zdaj na novo? Prej to ni veljalo?
Ne bom se kregal o ceni karte. Vse gre gor, cene se spreminjajo, razumljivo, da se bo tudi cena kino vstopnice oziroma DVD ploščka spreminjala. Moti me samo to, da oni mislijo, da se piratiziranje dogaja, ker ljudje niso obveščeni, da je to prepovedano. In da se zaradi tega preventivno kriminalizira celotno populacijo.
- Tudi če kupiš, boš kradel! doma
Prvi poseg je bil storjen z uvedbo t.i DVD region codes, ki preprečujejo, da bi filme kupljene v Evropi, lahko predvajali v ZDA. In obratno. Regij je skupno šest, obsegajo pa celotno Zemljo. Prodajalci so namreč na začetku prodajali DVD ploščke, ne glede na dovoljeno regijo, tako da si morali za regije skrbeti sam. Kar je bila še dodatna traparija.
Nato so uvedli videospote na začetku vsakega legalno kupljenega filma, s katerimi naj bi ljudi odvračali od piratstva.
In takoj povzročili parodije, tudi v mainstream oddajah.
Ker je bila zaščita z regijami hitro razbita, so si morali izmisliti dodatno regijsko zaščito – RCE (region code enhanced), v zadnjem času pa so postali še bolj “napredni”. Tako nekateri DVD ploščki v sodelovanju s programsko opremo na računalniku nočejo igrati, če je računalnik priklopljen na televizijo.
Seveda obstaja tudi programska oprema, ki je vsem tem preprekam kos (razen regijski zaščiti), in se ji reče VLC. Oziroma Linux.
- Koliko škode na leto?
Med leti 2007 in 2008 je ameriška filmska industrija po podatkih MPAA zabeležila 5,4 % dvig zaslužkov, ki znaša 7 milijard evrov. Hkrati z rastjo zaslužkov se povečuje tudi število datotek, ki jih uporabniki izmenjujejo preko spleta. Leta 2008 je tako nastala spodnja razpredelnica:
| rank | movie | downloads | worldwide grosses |
|---|---|---|---|
| torrentfreak.com | |||
| 1 | The Dark Knight | 7,030,000 | $996,500,000 |
| 2 | The Incredible Hulk | 5,840,000 | $262,300,000 |
| 3 | The Bank Job | 5,410,000 | $64,300,000 |
| 4 | You Don’t Mess With The Zohan | 5,280,000 | $201,800,000 |
| 5 | National Treasure: Book of Secrets | 5,240,000 | $457,400,000 |
| 6 | Juno | 5,190,000 | $231,300,000 |
| 7 | Tropic Thunder | 4,900,000 | $187,200,000 |
| 8 | I Am Legend | 4,870,000 | $584,200,000 |
| 9 | Forgetting Sarah Marshall | 4,400,000 | $104,500,000 |
| 10 | Horton Hears a Who! | 4,360,000 | $296,945,439 |
- Nekateri delajo to drugače…
Na drugi strani mavrice pa se pojavljajo umetniki, ki izmenjavo datoteko izkoriščajo v svoj prid. V zadnjem času sta izpostavljeni dve glasbeni skupini, Nine Inch Nails in Radiohead. Slednji so leta 2007 na spletu brezplačno izdali svoj album In Rainbows, kasneje pa ga spremenili v plačljivo blago in z njim dosegli lep uspeh.
Še “hujši” so Nine Inch Nails, ki so najprej svoj album Ghosts I-IV sami brezplačno ponudili na spletu, nato zbirki štirih zgoščenk dodali še The Slip, nazadnje pa svojim poslušalcem ponudili še pol terabajta HD posnetkov iz svoje turneje.
In še vedno so tu.
Jaz imam vprašanje brez odgovora. Nisem še izvedel, kako razna podjetja izračunajo izgubo zaradi filmskega piratstva. A mogoče kdo ve? Saj ne seštejejo, recimo, torrente (iz tabelice zgoraj) in pomnožijo s ceno kina/DVD-ja? ..
A…želeni zaslužek
B…dejanski zaslužek
X…A-B = izguba zaradi piratstva.
Po moje nekako takole.
Te njihove ‘izgube’ so mlace iz trte izvite oz. pretirane, predvsem pa dobro opravicilo za nevzdrzno visanje cen kinovstopnic in avtorskih (originalnih) izdelkov.
Sam marsikaterega filma sploh ne bi sel gledat oz. ga ne bi gledal, ce ga ne bi dobil po eni izmed ‘sumljivih’ poti.
Na drugi strani pa hodim v veliko zacudenje zanncev, se vedno v kinoteko gledat filme, ki sem jih videl ze nickolikokrat. se vec, tudi doma jih imam na DVDju, VHS, …
Nekaj pa moramo vseeno priznati. Filmsko piratstvo ni dobro. je kraja. kot bi npr. Robertu nekdo prepisal njegove recenzijefilmov, stiskal knjigo in nato zalsuzil z njo.
-sv3
@sv3der, narobe razmišljaš. Definiraj besedo “piratstvo”. Očitno si ti to razlagaš kot besedo za nelegalno prodajo kopij filmov/avtorskih del.
To tudi sam 100% NE podpiram… oz. celo prijavil bi vse, ki to delajo. Internetno izmenjavanje je pa malce drugačno.
To je isto, kot bi jaz zdajle Robertov članek prekopiral v svoj word in si ga shranil. (pač, ni se mi ga dalo pogledat in ker vem, da bom stran pozabil/izgubil, imam vsaj članek shranjen na disku.) Ta članek pa potem preberem kasneje, in še kolegu ga posodim, ker ga ravno nekaj od tega zanima… s tem, da v članku ostajajo vsi avtorski podatki od Roberta. Zato jaz popolnoma nič ne kradem.
Bil je javno razpoložljiv (četudi bi bil samo 5min na spletu) in jaz sem si ga za vsak slučaj prekopiral.
Se strinjaš?
Duh vseh objav tule je jasen in ne morem drugače, kot da se postavim na isto stran. Nekaj gnilega je v deželi, pa ne samo Danski.
In pri tem res nekaterim gre za biti ali ne biti. Če pomislim, da prav res govorimo o bitih, potem me pač kar spreleti. Srh. Ali pa dober občutek, kakor želite.
Do piratstva sem se že deklariral na svojem ‘malo-korpo’ blogu, pa se s tem odgovorom spet. In spet. In spet.
Vprašanje torej je, kaj storiti. Kaj storiti?
Trg se pač ne moti.
Mislim, da je glavna sprememba, ki se pojavi s spletom, distribucija vsebin. Dokončnega odgovora nimam, vendar pa sem navdušen nad http://www.southparkstudios.com in http://www.dailyshow.com. Razumem, da je film drugačen kot televizija, vendar pa sem prepričan, da bi se dalo storiti nekaj v podobni smeri.
Drugo vprašanje je – v čem se kino razlikuje od gledanja doma? S pojavom velikih televizorjev in domačih sistemov za zvok se ta razlika zelo zmanjša (ok, ni filmsko platno, je pa dovolj blizu). Zato se je potrebno vprašati, kaj je dodana vrednost ogleda filma v kinodvorani? Trenutno se industrija “naslanja” na čisto vest uporabnika in na nič drugega.
Tretje vprašanje – realna ocena škode s piratiziranjem vsebin. Ne bom ločeval med prodajo in izmenjavo, zadevi sta zelo podobni, če gledamo s stališča avtorja. Me pa moti, da se zaradi manjšine kriminalizira večina. In še to brez učinka. Oziroma z zelo negativnim učinkom na nič krivo populacijo, ki se podredi konceptu plačevanja kino vstopnic oziroma cene DVD plošče.
In še provokacija – mogoče je kdo ob ogledu oglasa za antipiratstvo prvič pomislil, da obstaja do filmov drugačna pot, ki ne vodi skozi kinodvorano.
> In še provokacija – mogoče je kdo ..
In morda obstaja kdo, ki je nekajkrat gledal tisti oglas in sklenil, da si pretoči svoj prvi film.
P.S. Uh, kot da bi povedal isto stvar … A ciljal sem na nadležnost oglasa.
Ne vem točno, kako je pri filmarjih, za mano pa je nekaj let delovnih izkušenj v glasbeno-založniški branži, kjer sem bila primorana pospraviti mizo ravno zaradi razmaha piratstva. Zato ob vsaki debati na to temo vedno najprej poudarim, da nelegalno kopiranje avtorskih del IMA zelo otipljive posledice, ki pa si jih večina zagovornikov tega početja niti približno ne zmore predstavljati.
Velike založniške hiše (glasbene, filmske, knjižne) funkcionirajo nekako takole (zanašam se na Gregorja, da bo postregel s kakšnimi bolj točnimi številkami) – 10 % t.i. “velikih rib” preživlja ostalih 90 %. V praksi to pomeni, da založba z U2 zasluži toliko denarja, da lahko financira in goji neuveljavljene nišne izvajalce, hkrati pa računa na to, da bo eden od njih nekoč ena od “velikih rib”.
Kar se zgodi s piratstvom je, da si občinstvo kupuje samo še hit albume, DVD-je in vstopnice, ostale pa si veselo pretaka. Hit-makerji torej še vedno prosperirajo, odmira pa življenje v podrastju, kjer se kalijo novi talenti. Zelo podobno pokojninskemu sistemu.
However …
Mislim, da pojava ni več možno zajeziti, ampak se mu bo treba prilagoditi na tak ali drugačen način. Nine Inch Nails je to odlično uspelo, Radiohead so še vedno malce odvisni od svoje založbe. Mislim, da je izziv za ponudnike vsebin predvsem “kako se odzvati na sodobno občinstvo, ki hoče film ali muziko slišat TAKOJ!”.
Kino se od gledanja doma razlikuje po neponovljivi izkušnji sedenja v temi, kjer 2 uri nisi dosegljiv za zunanji svet in je film vse, s čimer se moraš tisti trenutek ukvarjati. Preživeti se da tudi kokice, telefone in klepetanje.
Evo, to zanima mene – če uspevajo samo preverjeni kadri in za novince ni denarja, kako novinec potem postane zvezda? Ali to pomeni, da zvezd ne bo več in bo z Bonovo smrtjo umrla industrija?
Treba se je vprašat, kakšno kvaliteto muske nudijo te “male ribe”, da se morajo takole zanašati na uspeh boljših.
Čisto enako je pri filmih… zakaj bi kupovali/gledali katastrofalne filme? Iz pomilovanja? Zato da lahko oni zaslužijo?
Naj si GA zaslužijo.
@Opica, “kako se odzvati na sodobno občinstvo, ki hoče film ali muziko slišat TAKOJ!” – Odgovor je že dlje časa na dlani, vendar si ti in večina industrije v zaostanku/nevednosti. Pametni so začeli ponujati po internetni plačljivi poti svoje avtorske izdelke. Poslušaš takoj na internetu- za drobiž. Kupiš kasneje – za kompenziran znesek, saj je bilo že krito zaradi internetne prodaje.
Danes če nisi v prednosti, si propadel.
Industriji se trenutno slabo piše. Bo pa verjetno prosperirala domača obrt. Ampak – koliko izvajalcev pa poznaš, ki jih je med najsvetlejše zvezde izstrelilo brez pomoči založbe? Nekaj malega se da narediti tudi brez, a poudarek je na nekaj malega.
Saj veš, studio je drag, video je drag, kombi za na koncert tudi nekaj stane, bobnar in kitarist pa že sprašujeta, kje so vse tiste bejbe, ki naj bi prišle skupaj s slavo in MTV-jem. In takrat bendi zelo razumejo, da založbe niso takšni bad-guyi, kot so skupaj s sošolci verjeli, ko so si veselo downloadali muziko.
Kako iz novinca postane zvezda? Če bi vedela recept, ne bi sedela s tabo v pisarni, ampak bi imela corner-office v kakšni londonski stolpnici. Lahko ti pa ob priliki vsaj na hitro (a predolgo za tukaj) malce bolj razložim mašinerijo.
Pa še dodatna provokacija – če prav razumem, založbe odpuščajo, ker ljudje piratizirajo “neznane” umetnike? A ni to malo skregano z logiko? Če gledam razna P2P spletna mesta, vidim sam mainstream. Kje je Rachid Taha?!
No, saj tudi vsakega filma, ki je “big on Pirate Bay” ne prodajo v milijonskih nakladah na DVD-ju. Vem, da U2 dandanes prodajo precej manj albumov kot nekdaj, da pa (kot posledica piratiziranja) prodajo več vstopnic za koncerte (kar pa ni več v domeni založnika).
Kaj rabiš od Rachida? Nekaj imam doma. Ko je imel koncert v Ljubljani, sva šla skupaj na kosilo.
Kaj, kar ni Diwan, Diwan 2 oziroma Made in Medina 😀
@opica, industriji se prav nič slabo ne piše…. izpadli bodo tisti, ki se ne prilagajajo in ne znajdejo. Usodno je živeti v prepričanju, da je vse enako, kot 10let nazaj, ko so nas lahko ožemali, ker nismo mogli nikjer drugje dobit nekaj novih plošč… Danes je pa vse to narejeno po industrijskem traku, “štanc, štanc, štanc” – važno da bomo to prodajali, čeprav je kvaliteta slaba.
Tisti ki začnejo iz nič, so pravi. Vejo s čim imajo opravka in delajo z dušo in z nekim trudom. Če se bodo pa vsi samo prijavljali na neke “Bepop” razpise, pa vsi prijavljeni itak hočejo samo denar, ki ni niti z pravim duhom prislužen.
Če bi sam imel žilco za petje, bi najprej SAM si priskrbel vse potrebne pogoje za nek začeten imidž. Počasi se daleč pride in tam kjer je volja, tam je pot.
Ampak ne bom več pameten… ekonomisti/založniki/kravatarji… etc. najbolj veste, kako biznis laufa. Dokler vam ne prekrižajo pot “pirati”, ki vam delajo izgubo…. vendar so neglede na druge dejavniki oni najbolj krivi.
Bojim se, da ti lahko pomagam samo z Live albumom.