Vsebinska težava diplomskih nalog o blogosferi se večinoma veže na kontekst predstavljanja posameznih blogov. Avtorji si pred začetkom pisanja ne odgovorijo na vprašanje, ki se tiče pozicije blogov v medijski sferi, kot jo poznamo danes.
Grafično bi jo lahko opredelili takole:
Ne glede na dejansko vsebino posameznega bloga imajo le-ti zaradi javnosti vsebin status medijskih vsebin se jih kot take lahko obravnava s podobnimi orodji kot se obravnava medijske vsebine klasičnih medijev. Kar pomeni, da blogosfera ni nova glede na vsebinsko raven, temveč je edina noviteta distribucija vsebin in distributerji teh vsebin, ki si iztočnice izposojajo iz ostalih klasičnih medijev.
Bloge je tako skoraj nemogoče preučevati v laboratoriju, temveč jih je, kot preostale medije, skoraj nujno vezati na nek dogodek oziroma časovno premico.
Če pogledamo najbolj medijsko pokrito dogajanje preteklih dni (izrael – palestina), lahko vidimo, kako se pokriva dogajanje s poročanjem o dogajanju v blogosferi. S kontekstualizacijo blogov se znebimo analize dolgega repa, kjer praviloma ni prevladujoče note zapisov in tako analiza nima smisla, saj analiziramo zelo majhno število prispevkov na določeno temo.
Navajam nekaj kontekstov:
- Blogi in mediji
- Blogi in politika
- Blogi in samorefleksija
- Blogi in izobraževanje
Hja, no … odvisno kaj točno proučuješ. Da bi bilo ta nasvet bil relevanten za vse možne teme o blogih, bi se moral glasiti: “treba je biti specifičen, se fokusirati” (vsaj tako sem razumela…)
Zgornja shema bi bila bolj korektna, če bi namesto “blogosfera” nadomestil z “internet”, saj blogi niso edini medij na spletu.
Bolj kot fokus sem tukaj mislil povezavo, kontekst. Veliko diplomskih jemlje bloge kot nekaj samozadostnega, nekaj, kar se vrti znotraj sebe. To ni dobro, ker nimaš prizme, skozi katero objekt (bloge) opazuješ, hkrati pa so vsi blogi primerni za analizo, ker so pač…blogi.