Chef Napo jih je priporočil in tako sva včeraj v drugi vrsti poslušala orkester, ki brez tržnice ne bi obstajal. Deset ljudi pa je pred občinstvom ustvarjalo zvoke in poke. Iz zelenjave, valda.

Moram reči, da sem po koncertu orkestra iz Dunaja začel drugače gledati na kraut rock, green house in ostale zvrsti, ki so jih resni glasbeniki (to so namreč poudarili, da ne bo kdo mislil, da gre za neke šalabajzarje, ki kar tako malo drgnejo zelje in repo) izvajali pred navdušenim občinstvom.

Zanimivo opažanje – vsa zelenjava je bila ovita z mikrofoni, zvok pa je šel na poti do ušesa vsaj čez eno mešalko – in tako dobi vse skupaj zvočno podobo. Edini minus – tako glasbo moraš videti v živo (si predstavljam, da na zgoščenki zveni zelo…klasično).

Po enournem koncertu orkester iz ostankov, ki nastanejo pri oblikovanju inštrumentov, skuha juho in pogosti občinstvo, po pregledu odra, ki izgleda kot tržnica po peti uri popoldne, pa sem ugotovil, da za vse komade obstajajo partiture. Majkemi, oni to resno mislijo!