Arkham Asylum, še en pomemben gradnik vesolja temnega viteza, je najslabši strip dosedaj. To mogoče ne pomeni veliko, vseeno pa mi zadeva ni bila niti najmanj všeč.

Najprej je tukaj grafična podoba. Takoj sem se spomnil na računalniško igro May Payne, kjer je slog v vmesnih pripovednih odlomkih podoben, vseeno pa je tukaj s tresočim se slogom tako risb kot napisov poudarjena kaotičnost prostora, ki ga strip opisuje.

Mogoče je te kaotičnosti za moj okus preveč. Sicer se posebna izdaja na koncu stripa razširi še v celoten scenarij stripa in moram reči, da sem v njemu bolj užival kot pa v samem stripu. Strip mi deluje preveč galerijsko, kot da bi gledal samo izseke določene zgodbe, medtem ko bi moral dejansko vsebino dobiti drugje.

Zgodba pripoveduje o doktorju Arkhamu, ki po smrti (dvomljivem samomoru) svoje matere postavi spomenik v obliki psihiatrične bolnišnice in s tem nehote začne glavno bazo vsega, kar je v Gothamu slabo.

Glavni zaplet se vrti okrog konflikta med Batmanom (razum) in Jokerjem (norost) – slednji je norišnico ugrabil in grozi z umorom celotnega osebja, če norišnice ne obišče temni vitez. Batman izziv sprejme, obisk v norišnici pa skoraj plača s svojim življenjem.

V stripu je veliko referenc na Alico v čudežni deželi oziroma seksualno teorije Freuda, ki po mojem mnenju daje občutek, da zgodba ni originalna. Da se vse skupaj preveč zanaša na preprosto vprašanje – “Kaj če bi Freud pisal strip o Batmanu?”, okrog katerega se navije najbolj stereotipne lastnosti vseh junakov.

Kot že omenjeno, strip do neke mere reši scenarij stripa, ki je priložen posebni izdaji. Vseeno pa grenak priokus ostaja. Not good.

Strani: 216
Cena: 14 €

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan