Za razliko od Chefa sem sam težek zagovornik javnega cestnega prometa. Kakršenkoli že ta je. Z avtobusom se vozim od srednje šole naprej in povem vam, da ga ni boljšega prevoznega sredstva po urbanem središču naše lepe. Dobro, pustimo šoferje, ki so zelo različnega znanja o vožnji avtobusa. Pustimo avtobuse same, katerih kvaliteta variira od limuzin do tovornjakov za prevažanje krompirja. Pustimo posebneže, ki ti na postaji pri Bavarcu kažejo nacistične značke, stare mame, ki na vsaki postaji z avtobusa mečejo koruzo in hranijo golobe, pri tem pa se ne ozirajo, če koruza zadane še kaj/koga drugega in tako naprej. Pustimo ljudi, ki se več dni ne umivajo in te vonj skoraj ubije, pustimo stare mame, ki se za izstop pripravijo pet postaj prezgodaj in tako ovirajo celoten avtobus… Avtobusi so super.
Bolj problematične se mi zdijo avtobusne postaje.
Tole je posnetek ene od avtobusnih postaj v omrežju LPP, nekega zasneženega jutra. Jeklena konstrukcija, zasuta s snegom. Dvojni minus. Sicer so se okrog neprimernosti novih avtobusnih postaj prepirali že na začetku, ob dejanski menjavi starih, leseno-plastičnih klopi, ampak zadeva se mi zdi res abotna.
Celotno zadevo prenove je občina prodala podjetju Proreklam Europlakat in logično je, da si je hotelo podjetje zagotoviti čim večje število oglasnih površin. Neuničljivih oglasnih površin. Koga brigajo ljudje, nas zanimajo oglasi. Celotna konstrukcija avtobusne postaje tako izpade kot kup železa, s katerim človek ne more početi čisto nič. Klop iz jekla je neprimerna za sedenje tudi v poletnih mesecih, nadstrešek je tako majhen, da ob konicah večina ljudi raje stoji na dežju/pod dežnikom, kot pa da bi se gnetla pod jekleno streho, hkrati pa je streha tako nesrečno oblikovana, da ponuja samo minimalno zaščito pred vremenom (slika zgoraj). Da zaščite pred prometom sploh ne omenjam.
Priznam, zadeve so neuničljive. Prenova je bila leta 2004, do danes pa sem videl samo eno uničeno postajo. Pa še to je šlo za napad avtomobila, ki je postajo dobesedno zradiral. Vseeno pa se njihova neuničljivost meri samo še z njihovo neuporabnostjo.
Neuničljive kot oglaševanje samo.
Je neka pervezna logika v tem, ne? 🙂
Ja. Avtobusne postaje. A bi imel postajo s klimo, ki se po potrebi spremeni v peč? Kaj pa to, da prideš prej iz Šiške v Center (4 postaje) peš, kot z mestnim avtobusom? Kaj pa to, da imajo že 20 let ene in iste avtobuse? Saj nekaj so jih res zamenjali, a prejšnji teden, ko sem morala (zaradi otrok, ki so bili utrujeni) z avtobusom, je spet ena ženska z berglami ostala priprta pri vratih (šofer ne vidi, je bila na spodnji stopnici).
Da ne govorim o nesramnih omladincih, ki ne vstanejo starejšim. Da ne govorim o tem, da moram za svojo najstnico plačevati 17 evrov na mesec, na Dunaju pa stane za dijake in študente celoletna (celoletna!!!) vožnja z U-bahnom, avtobusom in tramvajem 19 evrov. Poleti pa imajo otroci/dijaki/študentje zastonj.
Na Dunaju je tako, če U-bahn (ali bus ali Strassenbahn) ne pride čez štiri minute, že začnejo nergati…
🙂
Avtobusne postaje so s kolesarskega vidika ena navadna prometna katastrofa, ki je ne bi dovolil nihče, ki je kdaj dejansko po mestu tudi kolesaril.
Reklamni panoji na teh postajah popolnoma zastirajo pogled s kolesarskih stez, ker nikoli ne veš, ali bo v zadnjem trenutku kdo skočil na kolesarsko stezo, kar je pri nas kljub rdeči obarvanosti povsem reden pojav.
Podoben kretenizem je tudi na Tržaški, kjer jaz zavijam z avtomobilom domov, na levo. Postaja je postavljena tako, da moram prekleto pazit, ko gledam desni bok.
Ali pa postaja na Gosposvetski, v smeri proti centru. Tam je kolesarska steza praktično prekinjena v stilu “ko vas jebe”. Če pa na mestni PR vprašaš kakšne oni mislijo, da so kolesarske steze, pa odgovorijo v smislu: “V Ljubljani imamo XXX kilometrov dobro urejenih in redno vzdrževanih kolesarskih stez. V letu 2008 smo dogradili XX kilometrov kolesarskih stez, za leto 2009 pa planiramo izgradnjo novih XX kilometrov kolesarskih stez.”
In ker so slovenski novinarji večinoma lene in prestrašene pičke, se s tem odgovorom absolutno zadovoljijo in ga napišejo v vse dnevne cajtenge, čeprav VSAK, ampak res VSAK, ki na kolesu sedi enkrat tedensko, točno ve, da PR bulšita, kar je seveda itak njihova naloga. Tu naloge ne opravijo novinarji. Ker ne težijo, pa saj vem, se zdaj sam dajem s Petrolom in OMV, da od teh ljudi ni mogoče ničesar izvedet. Ampak jaz bom vsaj pripisal komentar, da Sandi Salkič naklada, ker mi je problem, o katerem pišem, kristalno jasen, dodal bom celo predlog, kako problem rešit.
@chef: O kolesarjih v mestu se sploh nima smisla razburjati. Najbolj inovativna je kolesarska steza pred Konzorcijem, ki jo vsi koristijo za “hojo po rdeči preprogi”, medtem ko morajo/moramo kolesarji vijugati med ljudmi, ki hodijo po kolesarski stezi in ljudmi, ki čakajo na avtobus. Še en dober primer “ko vas jebe” kolesarske proge je pri Strelišču, kjer so načrtovalci očitno predvideli, da se kolesar za nekaj minut spremeni v nematerialno tvorbo, preleti postajo in se na drugi strani spet materializira.
@dajana: Rad bi imel stare avtobusne postaje – lesene in z veliko prostora. Pa še glede avtobusov – prenove stanejo. Jaz govorim o že izvedenih projektih, ki so jih očitno delali samo zato, da bodo lahko ljudi posiljevali z oglasi na pet centimetrov.
Tisti sneg bi lahko mimogrede sam odstranil če te moti. Mogoče pa pričakuješ, da bodo ta snegec prišle očistiti posebne službe? Da nismo malo presrani?
Se strinjam. Lahko bi tudi mirno stal ob cesti in hodil peš. Ampak tega ne počnem. Go figure…
@Ahim: Če misliš, da je nadstrešek, ponavljam, NADSTREŠEK, ki naj bi varoval pred zunanjimi vplivi, funkcionalen, torej zavarovan pred zunanjimi vplivi, čeprav je klopca popolnoma zasnežena, potem te pa res ne moremo jemat resno, a?