Če sem še pred kratkim bentil nad pomanjkanjem vsebinsko bogatih in grafično privlačnih pustolovščin, za katere se je zdelo, da so iz obličja Zemlje izginile s pustolovščinami iz tovarne LucasArts, me je presenetila dosedaj neznana tvrdka City Interactive, ki stoji za drugim delom igre Art of Murder – Hunt for the Puppeteer.

FBI agentka Clarice Sterling Nicole Bonnet se ukvarja s serijskim morilcem, ki je očiten oboževalec serije filmov Žaga. To sodim po grafično bogatih scenah, v katerih pušča trupla svojih žrtev, Nicole pa mora vse pofotografirati in ugotoviti, če lahko morilca ustavi.

Prvega dela nisem igral, vseeno pa to ne moti preveč. Zadeva je dobri stari pixel hunt, občutek pa zelo dober. Rešitve izzivov so ravno prav domiselne, da zadeva ni prelahka in ravno prav logične, da človek ne dobi občutka, da se nekdo iz njega norčuje. Pustolovščina je linearna, problemi pa mešane narave – od ugibanja prave kombinacije predmetov, do hitrostnih dirk in vsega, kar spada vmes.

Če sem se pred kratkim čudil kratkosti pustolovščine Full Throttle, me je Art of Murder prepričal tudi z dolžino. To sodim po tem, da sem sodeč po rešitvi na dobri polovici igre, igram pa jo že skoraj en teden. Razlika v primerjavi s Full Throttle, ki sem ga končal v nekaj urah, je očitna.

Igri zamerim zelo malo stvari. Na trenutek zapletene rešitve oziroma določene nelogičnosti. Mogoče mičkeno preveč klasičen vmesnik. Potem se pa seznam minusov zaključi. Priporočam.