Kaj imajo skupnega CNet, PC World, Mac World in klasične tiskovne agencije (Reuters, AP, AFP)?

Brez skrbi, ne gre za teorijo zarote, temveč samo za opažanje, da imajo vsi zgoraj našteti medijski subjekti zelo dobro pokrito področje tehnologije in znanosti. V Sloveniji je bera bolj revna – preglejmo spletne izdaje glavnih medijskih hiš.

• 24ur.com – Razdelek IT ima najnovejšo vest objavljeno 19.3.2009, med novice, vredne objave v tem delu pa uredniki očitno uvrščajo tudi Finca, ki si je poškodovan prst obnovil z USB ključem.
• Delo.si – Po tihi prenovi navigacije, ki je sedaj horizontalna, so se novinarji Dela odločili združiti tehnološke novice z rubriko Znanost, tako Fincu delajo družbo raketoplani, dinozavri in podatki raziskave, da se verniki najmočneje borijo za svoja življenja.
• Večer.com – Večer tehnologijo uvršča pod zanimivosti, hkrati pa lahko preberemo novice o Discoveryju, Atomik Harmonik in podatke raziskave o tem, kakšno glasbo poslušajo pametni ljudje.
• Dnevnik.si – Dnevnik v kategoriji Znanost in IT vmešča novice o Discoveryju, Applu in robotskih manekenkah, po izboru tem pa je to najboljše slovensko spletno mesto za IT novice. Na žalost jih pesti klasični problem površnega prevajanja in nenatančnega povzemanja – uporabnik lahko v določenih primerih dobi celo napačno sliko o poročani temi.
• Siol.net – Portal ima kategorijo Tehnologija razdeljeno še na Telekomunikacije in Računalništvo, na prvi pogled pa se zdi, da mesto služi predvsem za oglaševanje Mobitela in Telekoma.

To so klasični novičarski portali. V Sloveniji pa obstaja tudi določeno število tehničnih revij, ki se posvečajo samo tej temi. Moj Mikro, Monitor, Joker, Življenje in tehnika. Slednja sicer nima spletne različice, medtem ko so prvi trije prisotni tudi na spletu. Joker ima tipičen slog pisanja, ki meji na osebne zapise blogerja, medtem ko Moj Mikro in Monitor sledita novinarskemu žanru. Nivo člankov je na višjem nivoju kot pri novičarskih portalih, “tehnične” vsebine je več. Vseeno trpijo na ažurnosti in kritičnem pristopu.

Skupna napaka – zelo malo je avtorskih člankov[1. logično, da jih imajo tehnične revije več], celotna zadeva pa izzveni kot veliko povzemanje novic iz svetovnih agencij. Kar je po eni strani logično – denarja ni, stvari se zelo hitro razvijajo, novinarjev, ki bi bili specialist, primanjkuje. Kar ni logično, je dejstvo, da se stanje ne spreminja oziroma da je že leta enako. Svet in snov pa raste in je vedno bolj prisotna v naših življenjih.

Da ljudi stvar zanima, potrjuje dejstvo, da obstajajo že zgoraj omenjene tehnične revije. Torej to ni izgovor, s katerim bi nizko kvaliteto opravičevali z majhnim številom konzumentov. Podjetja si želijo v medije – torej ni izgovora, da bi primanjkovalo snovi oziroma da bi bila snov nedostopna. Torej?