Twitter postaja vedno bolj samosvoj in ne več samo privesek na blogu/Facebook profilu. Posledično postaja zadeva vedno bolj kompleksna in osnovni vmesnik, ki ga ponuja Twitter.com mi je počasi začel presedati. Če ne drugega, mi je šlo blazno na živce skrivanje referiranja (znak @uporabniško_ime), ki sem ga odkril bolj ali manj čisto po naključju.
Rešitev – Namizni odjemalci (desktop client) za Twitter so že prisotni, stestiral pa sem tri[1. po ključu zadetkov na iskalniku Google].
Tole je bila ljubezen na prvi pogled. Ne samo, da je zadeva funkcionalna, saj na enem zaslonu prikazuje več zavihkov brez preklapljanja, program pozna tudi avtomatsko osveževanje statusa na mreži Facebook in avtomatično skrajševanje URL naslovov. Pozna tudi pop-up okno, ki vas obvesti o novostih, tako da vam ni potrebno neprestano odpirati in zapirati glavnega okna.
Edina slabost je relativna požrešnost programa, saj v povprečju požre skoraj 90 MB spomina.
Twhirl izgleda kot okrnjen Tweet Deck. Vse skupaj se odvija v enem oknu, med posameznimi “kategorijami” pa preklapljate ročno. Se pravi zelo podobno kot pri spletnemu vmesniku (not good enough for me). Ni me pretirano navdušil.
Najmanj požrešen, a tudi najmanj zanimiv. Spaz je shujšani Twhirl, z razliko v poziciji navigacije. Funkcijsko omogoča samo pisanje tweetov in spremljanje prijateljev, izgled pa ni slab.
Vseeno je spet preveč podoben spletnemu vmesniku, uporabnik pa na enem zaslonu dobi premalo vsebin. Spaz bi bil moja izbira, če bi iskal nekaj majhnega, nemotečega in ekonomičnega.
Kaj uporabljate vi?
Najraje uporabljam Tweetie. TweetDeck me nervira zaradi premalo spacinga. Tam bi mi bila všeč možnost, da – tako kot pri Tweetieju – s kurzorjem poskrolaš preko tvitov, da bi tako tvite že imel označene za prebrane. Loviti tisto majhno piko je pa zoprno. Poigrala sem se tudi s Twitterrific, pa mi ni potegnil. Na BlackBerryju pa imam še Twitterberryja.