Še en sprehod po sobanah norosti, bi lahko opisali podvig Azzarella in Bermeja, ki v stripu Joker pojasnjujeta zgodbo o ponovnem vzponu Jokerja v svetu podzemlja Gotham Cityja. Po prihodu iz psihiatrične klinike/zapora Arkham Asylum mu mafija dodeli šoferja, ki postane njegov osebni ghost writer.

Z Jokerjem imata samo eno nalogo – vzpostaviti red (v njegovem primeru kaos) in ponovno postati trn v peti oblastem in temnemu vitezu. Tako se sreča z vsemi svojimi sotrpini, ki so si v njegovi odsotnosti razdelili kolač in si vzame tisto, kar mu pripada. Vse.

Psihološko gledano je Joker v stripu vmeščen nekam med popolnega kaotika in zlobnega mafijca. Na eni strani se stvari loti zelo sistematično, po drugi strani v vse prisotne vnaša kaos in nered. S svojim ghost writerjem razvije odnos in slednjemu se zdi, da bo tako ostalo za vedno. BBF in te finte. Hah. Pustimo konec tistim, ki bodo strip vzeli v roke.

Vsebinsko je strip šibkejši od Killing Joke oziroma Year One, saj v njem ne vidimo rasti glavnih junakov, v bistvu gre bolj za vajo v slogu oziroma za “še en dan v Gotham Cityju”.  Za razliko od prejšnjih stripov iz vesolja Gotham Cityja, v Jokerju grafika kar teče s papirja, avtorjem pa s sencami v določenih momentih uspe stvari spraviti v kvazi-3D. Barve so zelo bogate, liki zelo detajlirani in ostro izrisani.

Na nek način je zadeva bolj podobna stripu Arkham Asylum kot pa stripu Killing Joke, saj grafika prevlada nad vsebinsko zasnovo. Tako da Jokerja priporočam po sprehodu čez norišnico oziroma Jokerjevo prvo biografijo.

Strani: 128
Cena: 13 €