Detektiv Arkady Renko ima spet polne roke dela. Rusi ga pošljejo na Kubo, da bi tam identificiral truplo svojega prijatelja, že na letališču pa mu nadrejeni zabičavajo: “Samo lookie-lookie, no touchy-touchy!” Ko pride v Havano, ga naprej pozdravijo kubanski policaji, ki mu v glavo vtepajo isto: “Poglej in spizdi!”
No, Renko se začne obnašati kot Gorenjc v avtosalonu[1. joj ne vem, jst bi tole še malo sprobal, saj veste kako je to s ferrariji…] in kmalu ga Kubanci začnejo loviti. S kijem za baseball.
Človek, ki je ugotovil preveč, bi lahko podnaslovili četrto pripoved v seriji zgodb o Arkadyju Renku, britanskega avtorja Martina Cruza Smitha. Detektivka v pravem pomenu besede, ki bralcu daje namige in mu pušča prosto razmišljanje ter na koncu ne zamori z zaključkom v slogu Agathe Christie, ki je na koncu skoraj vedno iz riti potegnila tretjo puško, drugo zastrupljeno skodelico kave oziroma tretji artefakt, za katerega bralec prej sploh ni mogel vedeti, da obstaja.
Dobro so popisani tudi glavni junaki, ki niso klasični policaji in lopovi, ampak se vsak bori s svojimi težavami oziroma ima vsak določeno prednost pred ostalimi. Renko na primer se na eni strani ukvarja z raziskovanjem, po drugi strani pa s prikrivanjem umora po nesreči, ki ga je storil v nehoteni samoobrambi (več v knjigi sami).
Knjiga ima tudi svoje lažje momente, ki so smešni bodisi zaradi svoje tragičnosti oziroma zaradi svoje bizarnosti, vse skupaj pa je zapakirano v efektivni turistični vodič po Kubi. Zanimivo je tudi prepletanje niti zgodbe, ki se iz preproste “povej, kdo je to” spremeni v komplicirano zaroto proti Kubanski vladi.
Cena: 12 €
Strani: 368
Bentiš, kar naprej rajcaš z recenzijami knjig in stripov, potem pa izvemo, da niso v slovenščini. Pa bom vseeno vprašal. Prevod?
Hehe, se opravičujem, ampak knjige v slovenskem jeziku ponavadi kupujem samo v primeru slovenskih avtorjev. Vse ostalo imam v angleščini. Za Smitha mi Cobiss govori, da imamo v celi Sloveniji samo dva prevoda – med njimi ni Havana Bayja. :/
Po mojem mnenju eden boljših romanov iz Arkadijeve serije. Takoj za Wolves Eat Dogs in Gorky Parkom, ter ob boku s Stalinovim duhom.
Arkadija že kar malo pogrešam. Upam, da Smith kmalu spiše še kakšno novo zgodbo.
Meni je všeč to preigravanje različnih scenarijev v Renkovi glavi. Na koncu ne pričakuješ “navadne” nesreče in na drugi strani cele komplikacije, ki jo ta nesreča sproži.
Mene v Renkovi seriji najbolj privlačijo spremembe Rusije, v vsakem nadaljevanju je drugačna. Mimogrede, Havana Bay je edina knjiga iz serije, ki ne poteka 100 % iz Renkove perspektive. V njej so prizori, kjer akcijo pelje mlada kubanska policajka, Arkadij pa tačas kje leži in počiva.