No, ko še ljubljanski mestni avtobusi začnejo vozit po urniku, ki bi bolj pasal na relacijo Ljubljana – Koper, takrat ti je jasno, da se je začelo poletje. POčasno LETenJE. Z glavo in telesom.

Zadnjič je Jonas razlagal, kako je komentarje na blogu ukinil zaradi Twitterja. Ga čisto razumem. Tehnologije trgajo komunikacijo. Najprej so bili blogi. Pa Facebook. Pa Twitter. Pa kombinacije. Na koncu človek res ne ve več, kam naj najprej pogleda.

Smrt pop ikone Michael Jacksona je bil zelo dober primer tega trganja. Človek umre. Kam boš najprej pogledal? Na Twitter, kjer boš dobil samo en stavek in mogoče povezavo do medija, ki si je upal objaviti takrat še nepreverjeno informacijo? Na bloge, ki bodo v večini primerov povzemali Twitter? Ali v klasične medije, ki bodo povzemali vse, kar je bilo objavljeno, preden so oni prišli na vrsto?

Umberto Eco se v svojem tekstu sprašuje o prenosljivosti in minljivosti vsebin, na tem mestu pa bi se raje spraševal o načinu generiranja vsebin v medijskem prostoru. Gre za podobno temo, postali smo žrtve tehnologije, ki jo brez smisla vdelujemo v komunikacijske kanale, količina šuma pa vedno bolj prekaša količino pomena/smisla.

Človek tako ni bolj obveščen, ravno nasprotno, zadeva postaja vedno bolj kaotična. Krivi smo si sami.