Še pred pol leta sva se pogovarjala, da bi bilo fino oditi v 3D kino in tam z očali videti koncert skupine U2, ker je to najboljši približek pravi stvari. No, po včerajšnji noči lahko na totem koncertov zarežem še eno črtico. Kralje sva namreč videla v Zagrebu.
Stadion je bil tokrat neprimerno večji od dvorane, v kateri je igrala Metallica, U2 pa so na sredini stadiona zgradili nekaj, kar bi lahko Michael Bay porabil v tretjem delu serije o Transformerjih. Okrog odra je bila t.i rdeča cona, v kateri so bile karte še enkrat dražje kot v klasičnem parterju, je bila pa prednost rdeče cone tudi v tem, da se je nad njo pri določenih komadih sprehajalo njegovo visočanstvo, Bono.
Presenetili sta že predskupini, The Hours in Snow Patrol, kjer je kitarist igral kar z mavcem na roki. Če bi se moral odločiti, bi dal točko prednosti skupini The Hours, vseeno pa je bilo vse skupaj veliko boljše kot predskupini v Milanu. U2 so nastopili z rahlo zamudo malo čez devet, setlista pa je bila naslednja:
Izpolnili so skoraj vse moje glasbene želje, ki sem jih imel pred koncertom, za čisto desetko bi morali zaigrati še Elevation[1. tako kot dan poprej] , ampak ne bomo komplicirali. Vseeno mi še vedno niso jasni komadi zadnjega albuma, saj mi tudi v živo niso ne vem kako všeč. Moji vrhunci [2. tudi po petju oziroma dretju] so bili Mysterious ways, Vertigo, One in Moment of Surrender.
Vizualna podpora petju je bila fenomenalna in “robot” ter ogromni videozasloni so res prišli do izraza. Zvok sam se mi je zdel malo slabši kot v Milanu, najbrž je to posledica odprtega prostora in malo večje razdalje od zvočnika. Ljudje so bili navdušeni celo nad najnovejšimi komadi, vzdušje je bilo zelo v redu.
Pri U2 me je še na posnetku koncerta iz grada Slane na Irskem zmotila ena stva. U2 so profesionalci v prodajanju. Po eni strani še bolj kot Metallica, čeprav se mi zdi James bolj karizmatičen od Bona. Ne vem, vsa ta Bonova politizacija glasbe se mi zdi malo…za lase privlečena. Nikoli nisem maral moraliziranja, pa čeprav gre za stvari, na katere bi morali opozarjati.
Kar se potovanja tiče, moram malo pojamrati. Drugič bom raje izbral avtobus, saj se je vlak vlekel kot kurja čreva in se mi je zdelo, da smo se zadnjič z avtobusom v Milano vozili manj časa kot tokrat z vlakom v Zagreb. Je pa res, da bi, sodeč po odzivih drugih blogerjev, ki so šli v Zagreb z busom, pizdil še bolj. Tako da sva jo konec koncev kar poceni odnesla…
V t.i. Red zone se je lahko prišlo čisto brez problemov z navadno vstopnico 😉 Kar nekaj kolegov je bilo tam, saj so spuščali notri prav vse, dokler niso zapolnili kvote; pa sploh niso bili ne vem kako prej tam!
Ah, v bistvu je bilo prav fino tam, kjer sva stala/sedela. Prevelika gneča tudi ni fajn 🙂
Jaz sem pa bila z busom in bi definitivno raje izbrala vlak
Sem slišal ja 😉 No sej, razen čakanja na meji, sopotnikov, ki so na ves glas reševali psihološke probleme cele družine in vročine ni bilo hujšega. 😀
Ne vem kak lahko gres v ZG z vlakom/busom..
Za bus: Greš na postajo in kupiš karto. Potem se usedeš na bus, ki gre v Zagreb. Potem greš dol, ko prideš v Zagreb.
Za vlak: Greš na postajo in kupiš karto. Potem se usedeš na vlak, ki gre v Zagreb. Potem greš dol, ko prideš v Zagreb.
😀
Ah, pol nisem edina, ki ji je slo politiziranje na zivce 🙂 Drugace je bil pri busih problem izkljucno ta, da si moral po koncertu prezivet se nadaljnje pol ure stisnjen kot sardina v tramvaju brez zraka in klime. Ste bili pa kolikor vem z vlakom uro prej v Ljubljani kot tisti z busom.
Po naključju zašel na to stran. Ogromno spominov na moj 3. koncert U2 privrelo na dan 🙂