Trije nedavni dogodki, ki dokazujejo, da Slovenci s svojim jezikom na področju spleta in tehnologij delamo kot svinja z mehom. Kako normalizirati stanje?
Blog, zapis in objava
O terminologiji sem pisal že večkrat. Takrat, ko ljudje niso ločili med blogom in zapisom na blogu, ko smo debatirali o blogih in dnevnikih in tako naprej. Stanje se ni izboljšalo, saj sem se še pred kratkim pogovarjal z novinarjem (šlo je za incident s Širco) in ga opozoril, da naj ne ponavlja napake ostalih medijev in govori o Šircinih blogih, temveč da naj govori o zapisih na blogu.
V svoji diplomi sem zapisal takole:
V slovenskem medijskem prostoru se namreč pojavlja velika napaka, ko avtorji prispevke ponekod izenačujejo z besedo blog8. Tako lahko pride do nerazumevanja, saj je blog ponavadi eden, prispevkov na njem pa praviloma več.
Vseeno se ta napaka ponavlja in slovenščini grozi, da bosta terminološko gledano besedi blog in objava na blogu postali sopomenki, čeprav se funkcijsko še kako razlikujeta.
Spletno mesto in spletna stran
Mešanje teh dveh terminov mi še je bolj nerazumljivo.
web·page
n. A document on the World Wide Web, consisting of an HTML file and any related files for scripts and graphics, and often hyperlinked to other documents on the Web.Web site
n. A connected group of pages on the World Wide Web regarded as a single entity, usually maintained by one person or organization and devoted to a single topic or several closely related topics.
Sedaj razumete razliko? Na Facebooku sem ustvaril skupino Spletna mesta, ne strani!, po dopustu grem v akcijo.
Vidžeti, plagini in vtičniki
Pred nekaj dnevi me je na portalu Facebook zmotil oglas za novi Nokia mobilni telefon. Že v naslovu se je avtorju oglasa zapisala beseda vidžeti, kar naj bi bila slovenska beseda za angleško “widget”.
In kaj sploh pomeni beseda “widget”?
No, Dictionary.com besedo razloži takole:
widg·et (wĭj’ĭt)
n.
- A small mechanical device or control; a gadget.
- An unnamed or hypothetical manufactured article.
- An element of a GUI, such as a text box or button, that displays information or settings that can be entered or altered by the user.
- A program that performs some simple function, such as providing a weather report or stock quote, and can be accessed from a computer desktop, webpage, mobile phone or subscription television service.
Za nas je najbolj zanimiva tretja definicija, torej del grafičnega vmesnika, ki prikazuje določene informacije po navodilih uporabnika. Podobno kot vtičnik oziroma plugin. Vtičnik se je v slovenskem jeziku prijel in ljudje ga uporabljajo. Tudi zaradi slovenskega prevoda sistema WordPress, v katerem že od začetka besedo plugin slovenim na tak način.
Funkcijsko gledano je widget nadgradnja plugina oziroma zelo podobna stvar. Mogoče je funkcijsko edina razlika v tem, da je z widgeti lažje operirati kot s plugini. Ni potrebno spreminjati kode, vse skupaj se dogaja s pomočjo grafičnega vmesnika. Widget je torej pametnejši brat plugina. Zakaj ga torej ne bi imenovali pametnejši vtičnik? Pametni vtičnik? Napredni vtičnik? Če poznamo pametne telefone pa pametne kartice…
V nobenem primeru pa ne pristanem na popačenko vidžet, ki deluje po načelu srbskega tvorjenja besed. Đejms Đojs, Dablinersi, Gansendrosis in vidžet.
Vabim k debati v komentarjih.
Widgetu sama rečem značka.
Aha, še to: na LinkedInu, v skupini Slovenian Internet Professionals, je bila nekaj tednov nazaj zelo zanimiva debata na temo spletne terminologije.
Značka je TAG.
Tag bi prej rekel, da je oznaka. Za Widget pa mi je bil zmeraj všeč dodatek. Upoštevati moraš, da so widgeti tudi na namizjih in še marsikje drugje in torej ni nujno najbolj posrečen izraz.
OK, vidžet je res zgrešeno.
Mimogrede – ne pristaneš na "srbsko" varianto, ampak vseeno uporabljaš "tvitanje". Zakaj v tem primeru ja? Osebno namreč menim, da ni čisto nič narobe, če včasih kakšno besedo uvozimo.
Tvitanje je glagol, ki ga izpelješ iz besede Twitter – torej lastnega imena. Pri widgetu gre za drugačen princip, saj je beseda widget nevtralna oziroma ni izpeljanka iz lastnega imena. Pri uvažanju je potrebno biti pazljiv – se strinjam da purizem z neologizmi ni dober, po drugi strani pa ni v redu, da je prvi refleks pri novih besedah uvoz in ne poskus pretvorbe v slovenščino.
že vidim. Čist bom živčna ratala. Spet bo vsak delal besede in palamudil s slovenskim jezikom. Potem pa nastanejo jajca kot so vklopnik, vključnik ali kaj je že en mojster skomponiral. In ugotavljanje da je glagolnik tvitanje narejen po srbskem tvorjenju besed.
A ne bi raje zaprl komentarje?