Zgodbe o Jacku Razparaču harajo po Londonu, poganja pa jih domišljija Alana Moora.

Alan Moore, eden od očetov modernih grafičnih romanov je v več kot tristo strani debeli knjigi povezal več teorij o Jacku Razparaču in jih stkal v zelo napeto kriminalno zgodbo. V primerjavi z Ligo gospodov je grafični del Pekla zelo monokromatski, celotna zadeva je zrisana v črnobeli tehniki.

Čeprav je novela delovala kot osnova za film From Hell, se mi vseeno zdi boljša od filmskega prevoda. Moore namreč skombinira vse mogoče teorije zarote o Jacku Razparaču, doda osebne biografije glavnih junakov in tako zgodbo razširi ter poveže z glavnimi zgodovinskimi tokovi tistega časa – zgodba tako deluje kot zmes dejstev in fikcije, ki pomaga samo takrat, ko se fakti ne ujemajo.

Zgodba se tako vrti okrog detektiva Federicka Abberlina in zarote, v katero je vpletena kraljeva družina. Moore namreč izhaja iz teorije, da je Ripperja najela kraljeva družina, saj naj bi prestolonaslednik nabrisal prostitutko, ki je potem nosila sina kraljeve družine.

Ker je potrebno kraljevo seme nadzirati in ga dozirati v omejenih količinah, dobi kraljevi zdravnik William Gull nalogo – “pozdraviti” mora prostitutke. V vse skupaj je vpleten še prostozidarska loža, ki na koncu ugotovi, da se je Gullu preprosto zmešalo in da je treba sedaj zdraviti njega.

To je tudi najdaljša novela, ki sem jo prebral dosedaj, vseeno pa je zgodba zanimiva do konca. Alan Moore does it again.