Spet je čas, da se ozremo po slovenski korporativni twittersferi in preverimo, kaj je novega. Poleg tega sem vam olajšal dostop do posameznih sfer – na voljo so Twitter seznami za posamezne panoge!
Ko sem v začetku maja lansko leto pisal o Twitterju in ponudil seznam t.i. korporativnih Twitter računov, si nisem mislil, da bo zadeva postala tako popularna. Prispevek se je namreč na letni ravni uvrstil dokaj visoko, pa tudi komentarji skupnosti so bili zelo spodbudni. Sedaj je čas, da preverimo, kaj se je v okroglih desetih mesecih spremenilo.
Medijska twittersfera
Skoraj vsi mediji so Twitter razumeli kot podaljšek komuniciranja vsebin, ki jih na tak ali drugačen način najdemo že na njihovih glavnih medijskih portalih. Redki Twitter uporabljajo tudi za dvosmerno komunikacijo z uporabniki, vseeno pa se ta najbolje obnese.
Po mojem osebnem mnenju je raba Twitterja pri slovenskih medijih najbolj zgrešena, saj enostavno nimajo dovolj razvite strategije komuniciranja, da bi zadevo pripeljali dlje od preprostega kopiranja vsebin v več komunikacijskih kanalov hkrati. Pomembno je tudi to, da uporabnik na Twitterju lahko dobi kompletno informacijo o dogodku, brez da bi moral skakati med posameznimi komunikacijskimi kanali – kompletno v smislu kompletne enote informacije, ne vseh informacij o določeni temi.
Funkcije Twitterja v medijski sferi:
- komunikacija z medijskimi konzumenti
- ažurno obveščanje – first wave
- odzivanje na pobude uporabnikov
Slaba praksa:
- polnjenje Twitter kanala s povezavami na novice medijskega portala
- ignoriranje uporabnikov (broadcast-only sistem)
- uraden, neživljenski slog pisanja
slovenska medijska twittersfera
Podjetniška twittersfera
Na Twitterju se pojavlja vedno več slovenskih podjetji, zaenkrat predvsem iz tehnosfere. Ker gre v večini primerov za tehnoznalce oziroma ljudi z določeno komunikacijsko strategijo, je raba zelo ciljno naravnana, kar načeloma izničuje komunikacije šume.
Glavni izziv podjetniškega twitter računa je predstavljati delovanje podjetja in hkrati sodelovati s skupnostjo, ki ni nujno uporabnik storitev taistega podjetja. Izziv je tudi zmerna količina tvitov, saj se lahko hitro zgodi, da podjetje po eni strani nima dovolj materiala za dnevno komuniciranje, na drugi strani pa frekvenco umetno in slabo vzdržuje s tvitanjem manj pomembnih informacij.
Hkrati je zanimivo videti, kako se različna podjetja spopadajo z reprezentiranjem svojih zaposlenih. Medtem ko eni stavijo vse na en kanal, imamo na drugi strani določene Twitter račune, ki predstavljajo skupek Twitter računov zaposlenih v tem podjetju. Pri slednjemu je potrebno malo več koordinacije, pri prvem zadeva izpade bolj uniformno.
Funkcije Twitterja v podjetniški sferi:
- Odzivanje na pobude, komentarje uporabnikov
- Komuniciranje dogajanja v podjetju
- Objavljanje zanimiv povezav iz stroke
Slaba praksa:
- polnjenje Twitter računa s pretežno oglasnimi/piar sporočili
- neodzivnost na pobude uporabnikov
- neredne periode objavljanja
slovenska podjetniška twittersfera
Politična twittersfera
Od vseh twittersfer najbolj zapletena, a hkrati najbolj preprosta. Preprosta zato, ker gre v večini primerov za “klasične” digitalne odnose z javnostmi, seveda, če se na Twitterju pojavlja politična osebnost kot oseba in ne kot stranka oziroma druga politična entiteta. Prednost imajo medijsko bolj prepoznavni politiki, kar je logično, vseeno pa si lahko posamezniki svoj medijski ugled dvignejo prav s pametnim komuniciranjem s pomočjo Twitter računa. Podobno kot pri medijski sferi je tudi tukaj pomembno, da uporabnik preko tvitov dobiva celotno informacijo o določeni temi.
Dilema politične twittersfere je povezana z mediji. Se v Sloveniji izplača zganjati ekskluzivo preko Twitter računa ali se bolj splača čakati na klasične medijske kanale? Če vprašate ministra za pravosodje, vam bo zagotovo odgovoril, da je Twitter čudovito orodje za ekskluzive, če vprašate poslanca v evropskem parlamentu, vam bo odgovoril negativno.
Glavna prednosti politične twittersfere je zagotovo prehitevanje medijev oziroma odpiranje dodatne medijske fronte. Kot je že večkrat pokazal pravosodni minister, si lahko politiki s komentarji na Twitterju kupujejo čas in pozornost, hkrati pa umirjajo ali dodatno razburjajo situacijo.
Funkcije Twitterja v politični sferi:
- komunikacija z uporabniki
- ustvarjanje medijske pozornosti/agende
- izpostavljanje določenih problematik
Slaba praksa:
- polnjenje Twitter računa s pretežno oglasnimi/piar sporočili
- ignoriranje uporabnikov
- nestalna uporaba komunikacijskega kanala (npr. samo v predvolilnem času)
slovenska politična twittersfera
Estradna twittersfera
No, estradniki imajo več ali manj samo eno funkcijo. Usmerjanje pozornosti in generiranje navdušenja nad posamezno osebnostjo je prioritetna naloga, pri opravljanju le-te pa imajo posamezniki več ali manj proste roke. Najbolj še vedno zažge komunikacija z uporabniki, komentiranje dogajanja in splošna zabavnost, informacijska vrednost kanala pa je več ali manj sekundarna.
Estradnik lahko pozornost generira s komentarji, referenčnimi povezavami oziroma dialogom z uporabniki, pri tem pa mora paziti “samo” na konsistenco komunikacije. Kampanjsko komuniciranje se tudi tukaj ne izplača oziroma lahko uporabnike vlečemo za nos samo eno kampanjo – drugič se večina ne bo pustila peljati žejne čez vodo.
Prednost imajo seveda prispevki z osebno konotacijo oziroma vzpostavljanje lažne bližine – glavno orodje je tvitanje fotografij iz zanimiv lokacij.
Funkcije Twitterja v estradni twittersferi:
- vzpostavljanje lažne bližine
- komunikacija z uporabniki
- vzbujanje pozornosti
Slabe prakse:
- Broadcast only sistem komuniciranja
- Kampanjsko komuniciranje
- Izključna uporaba Twitter računa za oglasno desko
slovenska estradna twittersfera
Nevladna twittersfera
Ena od najbolj zahtevnih twittersfer – predvsem zaradi vloge nevladnih organizacij v javni sferi. Treba je paziti med preveliko usmerjenostjo v določeno temo in na drugi strani preveliko generalizacijo, hkrati pa si je treba jasno določiti komunikacijske cilje.
Pri nevladnih organizacijah vidim specifičen problem predvsem v nedorečenosti vlog posameznikov, kar se lahko hitro pozna na komunikacijski strategiji twitter računa, ki ga ponavadi vodi več ljudi znotraj organizacije. Zato je potrebna tukaj še večja pazljivost oziroma bolj stroga strategija komuniciranja, ki mora biti jasna vsem uporabnikom.
Vsebinska vrednost nevladnega Twitter računa je predvsem v izpostavljanju tem, ki so za posamezno organizacije pomembne. V tem oziru se nevladniki približajo politični rabi računa, saj gre pri obeh primerih za generiranje pozornosti medijev in javnosti.
Funkcije Twitterja v nevladni twittersferi:
- izpostavljanje problematik
- vzbujanje pozornosti
- pridobivanje podpornikov
Slabe prakse:
- Neosebna komunikacija
- Ignoriranje uporabnikov
- Prevelika širina komunikacije
slovenska nevladna twittersfera
—
Vabim vas, da v komentarji nadaljujete razmišljanje o rabi Twitterja za poslovno rabo v Sloveniji ter da objavite povezavo do Twitter računa organizacije, posameznika oziroma združbe, ki ga na trenutnih seznamih še ni. Sfera in jaz vama bova hvaležna.
LP,
moram reči, izredno domišljen post, sam se že nekaj časa ukvarjam z vprašanjem, ali se resnično že splača uporabljati twitter, in moram reči da bolj ko ga uporabljam, bolj se mi zdi da ne 😀
In eden izmed razlogov je točno to, da je en kup twitter profilov, ki twitter filajo z nepomembnimi sporočili, enakimi kot jih lahko najdemo tudi na njihovimi spletni strani. Na drugi strani pa se random ljudje, ali pa malo manj random ljudje ukvarjajo z obskurnimi temami in nic pametnega ne dobim preko twitterja.
Razen seveda tujih twitterjev, ki znajo recimo iz svojega bloga izluščiti najpomembnejše in to potweetati, ali pa poslati kakšen zanimiv tweet, ki ni povezan z njihovim poslom, a je vseeno zanimiv.
Ampak na tretji strani se zavedam, da je potrebno tišat twitter da se razvije, da ga pripeljemo do tako daleč, da se ga bo splačalo uporabljati….
Predvsem je treba Twitter jemati na dolgi rok in predvsem s primerno komunikacijsko strategijo. Na kratki rok res ni nekega efekta, predvsem, ker je Twitter primarno namenjen dvosmerni komunikaciji in uporabniki rabijo čas, da se na komunikacijo navadijo.
Kar se tiče smetenja, se tukaj zadeva ni spremenila že od spletnih mest naprej. S pomembno razliko, da po spletnih mestih srfamo s pomočjo iskalnikov, pri Twitter računih pa je potrebno zaupati souporabnikom oziroma Twitter račun povezati s spletiščem do take mere, da uporabnik ne izgublja časa z iskanjem.
Če zanemarimo ves vsebinski potencial kanala, se ga v povezavi s spletno stranjo "splača" uporabljati že zaradi SEO.
Dolgoročnost pri twitterju in podobnih storitvah, ki so pravzaprav še v embrionalni fazi, je pojem, ki zaenkrat ne more obstajati z nobeno strategijo. Twitter je le nekakšno taktično orodje, strateško ga uporablja morda le kak čudak po imenu Guy Kawasaki …
No, vsaj zastaviti neko dolgoročno rabo. Je pa valda razlika, če rečeš "OK, tole bomo uporabljali samo do konca leta" in "ok, tole bomo uporabljali za komunikacijo in odzivanje s terena"…
Pozdravljen Domen! Oba posta od velikog značaja!
Moram primetiti da je opšte mesto upravo ignorisanje followersa tačnije zajednice, odnosno model ponašanja iz broadcast medija u konverzacijskom mediju. Na žalost, u srpskoj praksi nije ništa bolje, a na primeru HR predsedničkih izbora videli smo i da instruisana i dirigovana (pa da predpostavimo i strateška) komunikacija kandidata na twitteru ni najmanje nije prilagođena ovom mediju i njegovim karakteristikama.
Mi imamo jednu izreku nadam se da ćete razumeti: "Videla žaba konj se kuje, pa i ona digla nogu!"
Loša PRaxa 🙁
Kakva je situacija sa Koornikom?
Koornik ima sicer zelo močno povezano skupnost, ki v veliki meri vzdržuje tudi offline stike, vseeno pa na njihovi platformi tvita zelo malo (če sploh kakšen) korporativni uporabnik. Razlogov je več, eden je zagotovo dokaj ponesrečeno ime storitve (verjamem, da veliko korporativnih uporabnikov ne bi hoteli biti povezanih s kokošnjakom), pa tudi dejstvo, da je Koornik prišel relativno pozno in da je bil na slovenskem medijskem trgu Twitter že vzpostavljen kot THE aplikacija za kratko komuniciranje.
Pri nas imamo zelo dobre in zelo slabe primere uporabe tega medija. V prispevku zanalašč nisem hotel izpostavljati konkretnih primerov (mogoče to stori kdo v komentarjih), ampak pri določenih primerih se zelo dobro vidi, kako posamezne entitete Twitter uporabljajo samo zato, ker ga, kobajagi, morajo. Če bi moral izpostavljati sfere, kjer Twitter najbolje funkcionira, se mi zdi, da so se ga še najbolj navadili v politiki, kjer so ga za svojega vzeli tako politiki kot tudi novinarji in javnost.
Opažam pa, da je v skoraj sto odstotkih raba Twitterja odvisna od posameznika oziroma da se prakse posameznikov zelo razlikujejo. Zaenkrat še ne obstaja nek "pravilnik", po katerem bi se uporabniki lahko zgledovali za doseganje optimalnih rezultatov komunikacije. Po eni strani je to dobro, saj tako v praksi vidiš, kaj uspeva in kaj ne in se, upam, tudi učiš na svojih napakah, po drugi strani pa je to slabo, ker ljudje ne marajo/nimajo časa za eksperimentiranje oziroma učenje z vajo – večinoma bi radi instant rešitve, ki bi takoj vžgale.