Mogoče sem malo pozen, ampak povezal bi rad dva polminula dogodka – objavo zloglasnega videoposnetka na spletišču Wikileaks in že izpete razprtije okrog oddaje Svet. Vmes se bo mogoče znašel tudi Twitter in Sarkozy…Wikileaks imajo nekateri za svetinjo, drugi za poosebljenega hudiča. Gre za spletišče, kjer anonimni posamezniki v sodelovanju s še bolj anonimnimi viri znotraj različnih organizacij iz celega sveta objavljajo zaupne in tajne dokumente različnih oblik in s tem prispevajo k boljši informiranosti “rulje”.
Oddajo Svet na kanalu A imajo nekateri za svetinjo, drugi za poosebljenega hudiča. Gre za televizijsko oddajo, ki se osredotoča predvsem na novice z malimi ljudmi, pri prispevkih pa skuša predvsem z emocionalno noto, ki včasih zamegli noto kvazi-novinarske objektivnosti, vplivati na gledalce.
Twitter predstavlja odprto komunikacijo prek spleta. Če so blogi praviloma namenjeni tehtnim prispevkov, je glavna prednost twitterja, da omogoča pisanje kratkih in jedrnatih prispevkov, ki so omejeni na dolžino kratkega sms sporočila. Uporabniki ta sporočila lahko prejemajo na svoje mobilne telefone, tako da jih lahko dosežemo kjerkoli in kadarkoli, ne samo takrat, ko sedijo pred računalnikom.
The Daily Show With Jon Stewart | Mon – Thurs 11p / 10c | |||
Twitter Frenzy | ||||
|
Kaj imajo zgornji akterji skupnega? No, za vse tri bi lahko rekli, da so bolj kot s posredovanjem informacij obremenjeni s posredovanjem mnenj, čeprav se to od njih sploh ne pričakuje.
Wikileaks so videoposnetek lansirali z zelo nedvoumnim naslovom, ki podaja mnenje avtorja objave, hkrati pa briše izvirni greh. Svet na kanalu A s svojim psihiranjem gledalcev deluje kontraproduktivno in narkotično, saj redni gledalec zaradi viška intenzitete kmalu otopi. In Twitter, ki s svojim hitrim in masovnim načinom podajanja mnenj otežkoča preverljivost objavljenih mnenj (spomnimo se samo vseh šal o smrti znanih osebnosti).
Da je prišlo do menjave informacije za mnenje je logično. S pocenitvijo produkcijskih orodji za proizvodnjo medijskih vsebin je resnica postala dolgočasna in neuporabna. Zakaj bi od mnogih proizvajalcev kupoval identično stvar, če pa lahko kupujemo različne sodbe o isti temi/dogodku in se pri tem še počutimo pametne, češ, “jaz spremljam več medijev in sem bolj obveščen kot oni, ki spremlja samo enega”.
Največja težava ni v tem, da mediji prodajajo mnenja, ampak da prodajajo mnenja z nalepko “Informacija!”. Današnji mediji, sploh zahodni, so zelo ponosni na krilatico “neodvisni, samostojni” in kar je še tega, tisti bolj “napredni” pa že dojemajo prednost deklarativnega prodajanja mnenj.
Seveda je problem tudi na strani občinstva, ki je krilatico preverjenih informacij kupila in jo še vedno kupuje, čeprav je vedno bolj očitno, da stvari, ki jih mediji objavljajo, niso preverjene in kar je še huje, sploh niso informacije. Še več, informacije ljudi dolgočasijo. Ne verjamete? Mi lahko kdo pove, kaj se je zgodilo v CERN eksperimentom s trkalnikom? Zakaj je to pomembno za človeštvo? Ali so odkrili tako iskani Higgsov delec? O dogodku so poročali vsi svetovni mediji, zelo redki, če sploh kateri, pa so v poročila vključili informacijo. So bili pa zato vsi polno navdušenih mnenj o rekordu, uspehu in kar je še tega.
Mnenja v medijih (tako tistih uradnih, kot tistih neuradnih v slogu portala Twitter) imajo zelo omejen rok trajanja. Ponavadi gre za dobo nekaj dni, ko ta doba preteče, medijski prispevki izgubijo na svoji moči. Ne verjamete? Naredite preprost preizkus. Spremljajte medijsko poročanje o neki določeni temi, shranite in čez čas poglejte še enkrat, v enem kosu. Videli boste, da je informacij zelo malo, da je razvoja dogodka zelo malo, da pa je vedno več mnenj, pogrevanj in recikliranj že objavljenega.
Pa še o odstavitvah na Svetu – veliko ljudi je po odstavitvi urednika Travna in odstopu voditelja Slaka vzkliknilo “Končno bo konec te grozljive oddaje!” in pri tem pozabilo na dve stvari. Travna niso odstavili zaradi kvalitete njegovega dela, ampak zaradi popolnoma drugih vzrokov. In odhod Travna iz oddaje ne pomeni, da se bodo sedaj novinarji oddaje Svet spremenili in da bo koncept oddaje drugačen. Zakaj bi ga sploh spreminjali?
In potem so še ‘klasični’ mediji, ki se hočejo iti moderno spletno zadevo, za pisce pa v sobo natrpajo študente, da kopirajo tuje članke, ki so čimbolj neumni, tračarski in da sledijo hypu (iPad), čeprav tam ni nihče strokovnjak na področju, o katerem piše, lektorje pa so tudi zadnje videli v dokumentarni oddaji. Potem si še upajo jamrati o propadu tiska, pha!
To je v bistvu že posledica tega, da je web namenjen oglaševanju in da so vsebine nujno zlo. Ni pa čisto povezano z zgornjo temo…