Ko sem na kolesu, se jezim nad šoferji in pešci. Ko sem v avtomobilu, se jezim nad pešci in kolesarji. Ko sem peš, se jezim nad avtomobilisti in kolesarji. Hakuna matata!

Danes sem se odpravil do Grosupljega. Malo počekirat, kam se je preselil Vidmarjev David in malo raziskat progo, ki sem jo včasih redno vozil ob vikendih. Do Grosupljega najlažje pridete po stari cesti, ki je bila danes kot izumrla. Srečal sem mogoče par avtomobilov, par kolesarjev in mularijo na mopedih, to je bilo pa tudi to.

Tudi kolesarska proga je potegnjena skoraj po celotni trasti, kar me je res presenetilo, saj je bilo pred dvemi leti vse drugače. Ozek pas ob strani cestišča je bila proga za kolesa, vse ostalo pa je bilo prepuščeno avtomobilom in motoristom, ki so včasih švigali tako blizu roba, da sem se bal za svoje komolce.

Vedno mi je bil zanimiv ta odnos kolesarjev do drugih življenskih oblik na cestišču in obratno. Včasih, ko se je kak avtomobilist prav potrudil okrog mene na kolesu in mi prihranil mokro obleko oziroma skok v jarek, sem si mislil: “Vidiš, tudi on kolesari in ve, kako je to.” Spet drugič sem jebal mater đipistu (zakaj imajo največji kurci ponavadi največje škatle od avtomobilov?), ki je nevarno blizu švignil mimo in za nameček pljusknil vame še pet litrov brozge. Res hvala.

Seveda imaš idiote tudi med kolesarji. Največ se jih nahaja v centru mesta, kjer za določene kolesarje dejstvo, da so na kolesu, pomeni, da bodo igrali generala Pattona. Saj veste, “We are going to go through him like crap through a goose; like shit through a tin horn!” in vse ostalo. Pa naj ostali skačejo in se umikajo. Pri nekaterih že vidiš, da jim ni nič jasno, ker v največjo gnečo priletijo z veliko hitrostjo in se zavor sploh ne dotaknejo. Kot da jih ne bi bilo tam. In kot da bi bila cena za zaviranje ali pa celo, bog pomagaj! razjahanje kolesa najmanj smrt z obešanjem.

In potem imaš norce tudi med pešci. Teh je največ tam, kjer je z rdečo barvo po tleh narisan prostor za kolesarje. Ne vem, zakaj so nekateri tako navdušeni nad to barvo, a (spet) v mestnem središču določeni ljudje mislijo, da je to očitno rdeča preproga za izbrance. In se potem, ko jih prijazno (ampak res prijazno) opomneš, da je to za kolesarje, razburjajo nad tem.

Danes je bilo pa lepo. Prazna cesta, ravno pravšnja temperatura in novo-odkrita stara destinacija. Kaj češ lepšega.

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan