Predictably irrational je ena tistih knjig, ki na prvi pogled izgleda kot knjiga samopomoči, ki bi jo v knjižnici našli poleg serije Somrak, vseeno pa se na koncu izkaže, da zadeva zelo dobro pojasnjuje nekatere podzavestne vzgibe, ki delajo ta svet nepredvidljiv in slab.
Dan Ariely, profesor behaviorističnih znanosti z bolečo osebno travmo, ki je bila eden od glavnih razlogov, da se je začel ukvarjati z raziskovanjem sil odločanja, v knjigi Predictably irrational secira človeško psiho in analizira način odločanja v posameznih situacijah.
Z navidez preprostimi poskusi, v katerih sodelujejo njegovi študenti, se Ariely loti kraje, goljufanja, zapravljivosti in ostalih “grehov”, za katere vsi vemo, da jih počnemo, vendar pa tega ne bo noben priznal.
Ariely na videz neškodljive eksperimente nato prevede v dejanske situacije, ki so se zgodile in prizadele ljudi na svetovnem merilu (Enron, ameriški nepremičninski trg…) in ponudi paralele z eksperimenti ter doda še nasvete, kako bi se lahko zgoraj naštetim katastrofam izognili.
O težavah s krajo pove tole:
Zelo zanimivo je tudi poglavje o odločanju s trezno in vročo glavo. Bodisi da gre za spolno vzburjenje ali vzburjenost pred nakupom in pričakovanju gratifikacije nakupa, Ariely zelo dobro pokaže, kako različne so naše odločitve, če se odločamo z daljšim premislekom oziroma brez njega (ter hkrati pojasni, kako lahko tudi s preveč premišljevanja zadevo zakompliciramo) in kako jih lahko bolj natančno kontroliramo.
Dan se ukvarja tudi s težavami kriminala belih ovratnikov, kjer spet s preprostim eksperimentom med študenti-pravniki pokaže, kako že preprost podpis izjave o negoljufanju pripomore k dvigu resnicoljubnosti in upoštevanja pravil in kako ljudje radi goljufajo, če v goljufijo ni vpleten dejanski denar v fizični obliki, ampak je zadeva bolj odmaknjena (digitalne transakcije, boni…).
Čeprav se knjigi vidi, da je pisana v specifični situaciji (finančna kriza, Enron…), lahko iz nje še vedno vlečemo nauke, ki so “večni” oziroma ki jih lahko apliciramo na več situacij. Zame je bila recimo najbolj zanimiva izpeljava kraje na področje piratstva na področju avtorske pravice, kjer se na eni strani agencije trudijo dokazati fizične posledice “nefizične” kraje, na drugi strani pa ravno ta “nefizičnost” izdelkov piratom daje moralni odpustek.
Priporočam.
