Po predvčerajšnjem sprehodu po centru Ljubljane, sva jo včeraj mahnila v slovenski etnografski muzej, ki ima trenutno razstavljene štiri razstave – o dediščini slovenskih blagovnih znamk, o razvoju človeka kot družbenega bitja in slovenski kulturni dediščini in o slovenski misiji v Sudanu. Na kratko – priporočam ogled vseh štirih!
Priznam, za obisk me je navdušilo obvestilo o Cockti – predvsem zato, ker se dejansko spomnim nekaterih domiselnih oglasov za to pijačo, ker s podjetjem sodelujemo službeno in ker me na sploh zabavajo izleti v preteklost oglaševanja (saj res, Mad Men moram spet začeti gledati).
Ob prihodu na lokacijo naju je prijazna kustosinja zasula z materiali vseh štirih razstav, pobrala skupno deset evrov vstopnine in nama namignila, da če sva tukaj prvič, naj greva lepo od vrha proti pritličju in si ogledava še ostale tri razstave, ki so trenutno na voljo obiskovalcem. Pa sva šla.
Tretje nadstropje: Med naravo in kulturo
Kdo smo in kam gremo kot narod. Od ruralne družbe preteklosti do urbane družbe sedanjosti se razstava artefaktov dotika posameznih zgodovinskih obdobji in iz vsakega potegne bistvo oziroma njen smisel. Zanimivo predvsem s stališča pregleda razvoja tehno-kulture na Slovenskem.
Drugo nadstropje: Jaz, mi in drugi
Razstava, ki se namesto na prostor fokusira na človeka. Od primarne do terciarne socializacije, s poudarkom na lokalnem kontekstu. Artefakti se dotikajo posameznih delov človekovega življenja, od prvih korakov v svet do vpletenost v socialne strukture vsakdana. Zanimivo predvsem za razmislek o lastnem razvoju in trenutni poziciji.
Prvo nadstropje: Cockta, pijača vaše in naše mladosti. O dediščini slovenskih blagovnih znamk
Glavni razlog za obisk muzeja je nastal v sodelovanju muzeja s Društvom za marketing Slovenije. Cockta je na razstavi predstavljena bolj podrobno, zraven pa so še ostale slovenske blagovne znamke, ki so kljubovale zobu časa (Telekom Slovenija, čistila Ilirija in druge).
Razstava je vredna ogleda iz večih razlogov – artefaktov o Cockti je veliko, med drugim je izobešenih veliko oglaševalskih materialov iz preteklosti, zgodovina pa je pospremljena tudi z zanimivi dejstvi (btw – ste vedeli, da ime cockta izvira iz besede cocktail, kar naj bi simboliziralo mešanico različnih sestavin v pijači, nekaj časa pa so jo tržili pod imenom cockta-cockta, kot direkten odgovor Slovenije na ameriško Coca-Colo? No, sedaj veste…).
Razstava je odprta do septembra 2010, najmanj pomemben razlog ogleda pa je dejstvo, da je to pijača naše in vaše mladosti. Pa tudi s stališča razvoja oglaševanja znamke na Slovenskem je zadeva zelo zanimiva in poučna.
Pritličje: Sudanska misija 1848 – 1858 in AVA002
V pritličju sta naju pričakali dve razstavi – ena o razvoju slovenskega misijonarstva v Sudanu devetnajstega stoletja, druga pa skupna razstava študentov likovne umetnosti in konceptualizacije prostora. Dva nepovezana koncepta, dva zanimiva pogleda.
Razstava o slovenski sudanski misiji se ukvarja z likom in delom misijonarja Ignacijem Knobleharjem, ki je v Sudanu odkrival Afriko in prispeval k vzpostavitvi enega prvih stikov med belim in temnopoltim prebivalstvom. Na razstavi lahko preberete dejstva o misiji in pregledate zgodovino slovenskih antropoloških zbirateljev in si ogledate primere iz njihovih zbirk.
AVA002 je razstava študentov prvih, drugih in tretjih letnikov likovne umetnosti in predstavlja posamezne projekte študentov, ki se ukvarjajo z različnimi družbenimi fenomeni, od nasilja mladih do problema zdravja v naši družbi. Zanimivo, predvsem s stališča svežih pogledov na že malo prežvečene, a še vedno aktualne, teme.
