Če sem pri Nokia N900 telefonu zapisal, da je Nokia izgubila kompas pri razvoju novih pametnih telefonov, lahko po testu najnovejšega Nokia C6 to samo še potrdim. Iz zanimive napovedi prihodnosti se je celotna zadeva spremenila v dolgočasno in slabo kopiranje znamke Apple.

Finci so se očitno odločili, da bodo od sedaj naprej vse telefone pakirali v isto ohišje. Tako X6 kot novejši C6 imata namreč skoraj identične mere (C6 je namreč od X6 v povprečju večji za tri milimetre), hkrati pa trpita za podobnimi napakami, ki kažejo na to, da se Nokia na trenutnem trgu ne znajde najbolje.

Začnimo na začetku. Nokia C6 je še en poskus pametnega telefona na dotik, le da ima ta model za razliko od X6 tudi polno QWERTY tipkovnico, ki jo lahko izvlečemo in pospravimo kot pri veliko boljšemu modelu Nokia E75. S tem ne bi bilo nič narobe, navsezadnje je tudi meni trenutni najljubša narejena na podoben način, težava je le v tem, da telefon zelo okorno preklaplja med ukazovanjem s pomočjo dotika in ukazovanjem s pomočjo tipk. Uporabnik to največkrat ugane tako, da se pač zaslon neha odzivati. Velik minus.

Fizična tipkovnica je zelo podobna tisti na N900, se pravi, da gre za izbočene tipke manjše velikosti, pri katerih sem imel občutek, da so razporejene zelo vsaka k sebi in tako onemogočajo gladko tipkanje. Poleg tipkovnice ima telefon še klasični “ščegi”, ki ga lahko uporabljate za navigiranje, kar je spet velik minus – ne bi raje za to uporabili zaslona na dotik? Na splošno se mi zdi, da Nokia ni bila preveč prepričana v superiornost svojega vmesnika na dotik in je zato vgradila varovala na tipkah, ki pa imajo ravno nasprotni učinek.

Občutek pri rokovanju je hecen tudi zaradi debeline telefona. Sicer je še vedno bolj priročen od N900, tudi plastika je bolj zaobljena in lepše sede v roko, a vseeno se zaradi premične tipkovnice vse skupaj ne obnese ravno najbolje.

Nokia C6 še vedno teče na operacijskem sistemu Symbian (tokrat na različici 5), kar se pozna tudi na uporabniškemu vmesniku, ki je tipično nokijevski in popolnoma neprimeren za telefon z na dotik odzivnim zaslonom – ikone so premajhne, preveč skupaj, pri ukazovanju z dotikom pa ni pravega občutka, ali si ukaz uspešno izvedel ali pa si zgrešil mesto, občutljivo na dotik. Sicer si lahko vklopite možnost vibriranja ob uspešno izvedenem dotiku, ampak prosim vas…tako se to ne dela.

Fotoaparat in kamera sta odlični. Sicer je na nekaj fotografijah še vedno zaznati tisto tečno roza barvo, ampak na splošno sem bil zelo prijetno presenečen nad kvaliteto posnetega materiala. Velik plus, telefon ima vgrajen 5MP fotoaparat z avtomatsko bliskavico, manj prijazen je (spet) uporabniški vmesnik.

Hitrost telefona je zelo dobra. Odpiranje menijev je gladko, še najpočasnejše je zaganjanje kamere in preklop med snemanjem videoposnetkov in slikanjem. Bolj zoprno je dvojni dotik, s katerim odpirate menije, saj z enojnim dotikom ikone le-to samo izberete/osvetlite. Zakaj je to dobro, ne vem, je pa res, da nikoli ne zgrešite menija – ker morate vse potrditi dvakrat. Are you sure, are you sure, are you sure…

Na koncu sem spet pred dilemo, komu priporočiti ta pametni telefon. Zagotovo ni za uporabnike, ki bi radi poceni prišli do svojega iphone klona, saj Nokia C6 to ni. Po drugi strani je prav tako premajhen za tiste, ki bi imeli radi na telefonu mobilno pisarno, saj je zaslon velik samo 3.2″. Vseeno ima zelo dober fotoaparat in kamero, ki omogoča snemanje v načinu 4:3 oziroma 16:9, pa tudi hitrost bo prepričala uporabnike, mahnjene na multimedijo, ki bodo telefonu pripravljeni odpustiti zelo okoren vmesnik. Škoda, lahko bi se že kaj naučili…

Telefon so prijazno posodili pri Nokia Slovenija.