Če me spomin ne vara, so bili Guns and Roses prvi band, od katerih sem kupil originalno kaseto. Appetite for destruction je še danes ena od klasik rock plošč, po skoraj petnajstih letih od prvega poslušanja pa sva si legende ogledala tudi v živo.
Da so Guns and Roses klasiki rock glasbe potrjurje dejstvo, da po več kot tridesetih letih od prvega albuma skupina še vedno uspe zgenerirati dovolj momenta za svetovno turnejo, čeprav so vmes zaradi takšnih in drugačnih razlogov doživeli skoraj popoln remont članov skupine, težave pa so imeli tudi z zadnjim albumom Chinese democracy, ki so ga izdajali več kot deset let.
Ko sem njihov zadnji album recenziral ob izidu leta 2008 z njim nisem bil zadovoljen in tudi na koncertu so mi bili novi komadi najslabši del celotnega dogodka. Saj ne, da so res tako slabi, a bojim se, da so klasike še vedno klasike. Pohvaliti pa je potrebno vse ostale člane prenovljene zasedbe, saj je Axlu uspelo pod eno streho zbrati dva odlična kitarista in basista, ki so nove in stare komade preigravali zelo energično in na nivoju. Še ena skupina, ki v živo zveni veliko bolje kot na albumih.
V Zagrebu so sestavili sanjsko setlisto, niti ene klasike niso izpustili, med komadi pa so občinstvo zabavali člani benda, medtem ko je Axl v zaodrju zbiral energijo za naslednji komad. Tega mu ne gre zameriti, še vedno zna iz sebe potegniti vreščeč vokal, s katerim se začne Welcome to the Jungle oziroma Rocket Queen.
Manjše težavice je bilo opaziti pri posameznih komadih (mogoče je to moja krivda, ampak pri nekaterih komadih sem pogrešal glasne kitare, ki bi trgale gate), skupina pa je od pol dvanajstih do petnajst čez dve zažgala dvorano in navdušila tako z neglasbenim delom nastopa kot tudi z izvedbo materiala.
Kot predskupini sta nastopili Wasted Generation iz Osijeka, ki je z mešanico stila Guns and Roses in Iron Maiden otvorila koncert in kanadska skupina Danko Jones, ki je z bolj metalskim stilom navdušila in ogrela dvorano.
Axl je bil dobre volje, med posameznimi skladbami je komuniciral z občinstvom ter se preoblačil v vse svoje najbolj znane obleke (rdeča karirasta srajca, rdeč trak za lase…) in s tem še dodatno priklical spomine na obdobje najstniških prepirov o tem, kdo je večji: Guns and Roses ali New kids on the block.
Pod črto je bil to zame zelo lep sprehod po poti spominov ene najboljših skupin, ki z leti ni postala nič manj udarna oziroma ki se še vedno lahko podpiše pod ves material s svojim imenom. Welcome to the jungle!
Damn, res mi je žal, da nisem šel.
Jaz mam lepe spomine na njihovo prvo evropsko turnejo maja 1992 v Budimpešti. In seveda Slash v zasedbi. Za poslastico pa sta bili še predskupini Sound Garden in Fait No More. Komadi pa so še vedno zakon.