Da se bližajo lokalne volitve, je začutiti tudi na spletu. Kandidati so vedno bolj prisotni na spletnih omrežjih, svoje ime in spletišča oglašujejo tudi s pomočjo kontekstualnih oglaševalskim mrež ter s svojih spletišč nagovarjajo volilce. No, tako nekako si zadevo predstavljajo sami. Resnica pa je zelo drugačna.
Se kdo spomni volitev za predsednika repulike, kjer je zmagal Danilo Tűrk? Takrat se je prvič na predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji pokazala moč in kapaciteta spletne politične kampanje, ki jo je sedanji predsednik dobro izkoristil in zakoličil nove smernice razvoja. Takrat sem mislil, da bo zadevo nadaljeval tudi po koncu kampanje, a sem se uštel. Po volitvah je na spletu zazevala popolna črna luknja.
Naslednji veliki prelom so bile občinske volitve, kjer je v Ljubljani zmagal Zoran Janković. Tudi tokrat so se kandidati na veliko posluževali kampanjske spletne komunikacije, pisali bloge, oglaševali in vabili k obisku in sodelovanju, po volitvah pa je na spletu še enkrat zazevala črna luknja. Priznam, bila je malo manjša, stranke so se tudi v pred- in povolilnem obdobju naučile uporabljati splet za enosmerno komunikacijo, a vseeno je bila kampanja širša, bolj dvosmerna, bolj živa.
Na tretjo stopnico smo stopili s parlamentarnimi volitvami, kjer je zmagala Pahorjeva SD. Leve stranke so se tudi tokrat trudile po svojih najboljših močeh in nadgradile izkušnje iz prejšnjih predvolilnih bojev, povolilno črno luknjo pa še zmanjšale. Še vedno je bil po volitvah prisoten upad komunikacije, a je zadeva tudi tokrat nadgradila lokalne volitve, tudi zaradi pojava novih komunikacijskih kanalov, predvsem Twitterja.
Sedaj smo pred četrto stopnico. Znova so tukaj lokalne volitve in znova lahko v predvolilnem obdobju pričakujemo poplavo spletnih projektov, ki bodo na tak ali drugačen način vabili, nagovarjali in spodbujali volilno telo. Na tem mestu se ne bom ukvarjal z retoričnim vprašanjem spodbujanja participacije v predvolilnem obdobju in ignoranca volilcev v obdobju po volitvah, ampak predvsem z ogromno razliko med posameznimi spletnimi projekti, ki so daleč od razlik med televizijskimi spoti oziroma ostalimi klasičnimi oblikami političnega oglaševanje v predvolilnem času.
Če za trenutek ignoriramo futilnost participatornih projektov v predvolilnem času, ki so jih skoraj po pravilu tvorci po volitvah zavrgli in niso realizirali niti ene pobude s strani volicev, zainteresiranega državljana pretresejo že klasična spletišča posameznih političnih kandidatov oziroma strank. Pa tukaj ne mislim tehnične izpopolnjenosti spletišč (kolegom bi se sicer že ta kost zataknila v grlu), ampak v večini primerov šepa že konceptualna zasnova in sporočilna vrednost posameznega spletišča.
Če obstajajo standardi za predvolilne plakate (čeprav so tudi tukaj kandidati zelo različni), če obstajajo standardi za radijske in televizijske oglase, če obstajajo standardi za čisto vsak komunikacijski kanal, ki NI SPLET, zakaj za vraga se tudi na področju spleta nič ne premakne oziroma se premika zelo počasi? So ljudje res tako trapasti ali jim je res tako vseeno? In kako lahko to popravimo? Naj težimo kandidatom? Naj apeliramo na njihove štabe? Naj pišemo pisma bralcev?
Žalostno je, da se spletna komunikacija še vedno dojema zelo kampanjsko in da zunaj kampanje zanjo skorajda ni prostora. Žalostno je, da v času kampanje splet preplavijo neizdelane in pomanjkljive spletne komunikacije, ki v najboljšem primeru ne delajo nič slabega, v najslabšem primeru pa škodujejo poziciji politične osebnosti, ki stoji za posameznim projektom. Pa naj si bo to spletno mesto, profil na socialnem omrežju in/ali oglaševanje na spletnih kontekstualnih mrežah. Žalostno je to, da se skoraj pri vseh večji poudarek daje na uporabi določene tehnologije, kot pa na smislu posameznega kanala. In žalostno je, da uporabniki sami ne moremo skoraj ničesar spremeniti.
Nisem jezen, bolj razočaran nad slovensko spletno politično sceno, ki je skorajda ni. So samo posamezniki, ki delajo dobre projekte oziroma ki vedo, kako se tem rečem streže in je polno posameznikov, ki nimajo pojma, ki se na nek način norčujejo (hote ali nehote) iz spletne komponente predvolilne kampanje in ki jih ne moremo na nikakršen način sankcionirati. Pa mi ti povej, če misliš drugače!
Sam sem kontaktiral s tremi kandidati za župana mestne občine Nova Gorica. En prekaljen maček (že župan pred leti) in dva novinca, vsi trije pa imajo na FB svoj profil. Pustimo imena ob strani.
Nagovoril sem jih malce jezen, po njihovem slabem nastopu na TV Ljubljana v ponedeljek 27.9. Seveda sem jim povedal, da niso povedali ničesar novega, da je bil njihov nastop slab.
Ex župan mi je odgovoril, da pač o načrtih niso mogli govoriti, ker jim voditeljica ni pustila do besede in da se zaveda da je bil nastop slab.
Kandidatka mi je napisala sarkastični "Ko boš večji…boš….kaj?" za moja nadaljna pojasnila pa si ni vzela časa.
Tretji kandidat sploh ni odgovoril.
Se je pa včeraj oglasil član neke skupine na FBju iz našega mesta in mi povedal, da spremlja dogajanje na profilih kandidatov in je tako zasledil tudi moje komentarje v zvezi z župansko kandidatko. Strinjal se je z mano v mojih komentarjih.
No, če kdaj, so ponavadi znotraj kampanje politiki bolj odzivni. Ampak tudi to ni pravilo in se skoraj vedno elektronska komunikacija zanemarja oziroma se jo jemlje z levo roko ter se jo hkrati kritizira kot neučinkovito.