Krasna pustolovščina, ki ima vse tisto, kar manjka seriji Grand Theft Auto. Je pa res, da za razliko od GTA trpi za eno samo hibo – prekratka je. Mogoče tudi zato, ker je tako hudičevo zabavna in čas kar leti. Ja, mafijci res vedo, kako se zabavati…

Sicer prvega dela nisem igral, ampak dvojka je idealna kombinacija peskovnika, ki ga poznamo iz serije Grand Theft Auto in dobro spisane zgodbe, ki krasi Red Dead Redemption oziroma Fallout 3.

Osrednji lik zgodbe se po drugi svetovni vojni vrne v domovino in ugotovi, da bo do belega kruha najhitreje prišel z mafijskimi posli. Nato se začne njegov lov za bogastvom in ugledom v mafijski skupnosti, za katerega ni nobena žrtev premajhna oziroma nobeno življenje dovolj sveto. Pač, mafija.

Za razliko od serije GTA je Mafia za spoznanje bolj linearna, kar pa pride prav pri razvijanju zgodbe in karakterjev, ki niso tako zelo raztreseni kot pri Nikovi druščini. Tako igralca hitreje potegne vase in ga nato ne izpusti do odprtega konca, pri katerem lahko samo rečeš: “Še!”

Misije so raztresene po celem mestu, zgodba se razvija kot v dobro napisani mafijski noveli in uporabnik skorajda ne dobi občutka po ponavljanju vzorcev oziroma rutini, ki je pestila predvsem serijo GTA. Tudi dialogi so zabavni in predstavljajo pomemben del celotne izkušnje.

Med opravljanjem nalog se lahko zabavate na podoben način kot pri Red Dead Redemption, hodite po barih, ropate trgovine in podobno. Ena bolj zanimivih stvari je vlamljanje v avtomobile, kjer zadeva ni tako enostavna kot pri GTA, ampak se morate čisto zares poigrati s ključavnicami. Tudi pri brisanju sledov in bežanju pred policaji imate kar nekaj možnosti izmikanja, od preoblek, menjave tablic do barvanja avtomobila in podkupovanja modrih angelov.

Čeprav je igra linearna in za razliko od GTA ne pozna cepitev zgodbe oziroma več poti do istega cilja, je po mojem mnenju boljša od predhodnika. Prvega dela sicer nisem igral, ampak po drugem delu sem nad serijo postal navdušen. Time does fly when you are having fun!