Priznam, zadeva me je zintrigirala takoj, ko sem videl razburjena medijska poročila in predvsem odzive na Twitterju, ko je zadeva prišla v javnost. Diploma kulturologinje Bojane Rudovič Žvanut je poleg potrditve  teze o vpletenosti bureka v samo bistvo naše družbe prinesla še bolj umazano razkritje – da slovenska javnost ne spoštuje družboslovnih znanosti.

Večina medijskih poročil o diplomi se je večinoma ukvarjala z objektom bureka, ne pa z odzivi nanj. Žvanutova je torej diplomirala dvakrat – naprej pred komisijo in nato še pred ljudskim tribunalom, ki se mu je zdel izbor teme žaljiv, a hkrati zelo pričakovan – od družboslovja pač ne gre pričakovati preveč.

V intervjuju sem se hotel dotakniti ravno tega problema pocestnega družboslovja. Zakaj se kulturologija, novinarstvo… jemljejo kot nekaj trivialnega, kot znanost, kjer ni pravil in kjer ni dobrih zgledov, na drugi strani pa naravoslovje vzdržuje stanco neprizivnosti in vzvišenosti.

Medijski odzivi so bili večinoma negativni, novinarji so kar tekmovali, kdo se bo bolj zgražal nad tematiko, na forumih in blogih ter Twitterju so deževale žaljivke in obsodbe (nekaj materiala na koncu tega prispevka) in prav zanimivo je bilo spremljati medijski diskurz, ki se je besno zaganjal v temo in ni opazil, da jo s tem potrjuje. Da imamo probleme, da smo zafrustrirani in da kar ne moremo dopustiti, da bi zadeva ostala tam, kamor sodi – v polje družboslovne znanosti.

Medijski odzivi: