Konec marca so v ljubljanski cvetličarni zaključili nizozemski Epica, ki so s predskupinama Aperion in Infidia spet poskrbeli za dobri dve uri finega in zelo spevnega ženskega metala.
Najprej moram malo zapizdit. Če na karti piše, da se koncert začne ob osmih in se že ob dvajset minut do osmih iz Cvetličarne sliši prvo predskupino, to ni v redu. Četudi se je organizator potrudil na svojem spletnem mestu objaviti obvestilo, da se bo vse skupaj začelo uro prej, je to zelo neodgovorno.
Aperion so že igrali, ko sva z Denisom vstopila v dvorano, tako da sva urela samo konec prve predskupine, ki črpa iz repertoarja Apocalyptice in Rammstein, vseeno pa so se z zelo zanimivim materialom na nastop zelo dobro pripravili. Tudi tehnika jim je šla bolj na roko kot drugi predskupini, Infidia, kjer se mi je zdelo, da so mikserji zelo slabo opravili svoje delo. Pevko se je komaj slišalo, pa tudi material se mi je zdel šibkejši kot pri Aperionu. Mirno bi lahko pustili Aperion igrati dlje časa in Infidio porabili za kako drugo priložnost.
Večer spevnega metala je nadaljevala tudi Epica, ki je predstavljala zadnji album iz leta 2010, Design your universe in še enkrat dokazala, da so Nizozemci mojstri tega žanra. Presenetil me je tudi glavni kitarist in pevec Mark Jansen, za katerega smo ugotovili, da bi se mirno izdajal za brata Boruta Peterlina, pa ne bi noben nič posumil. No, vsaj dokler ne bi odprl ust in začel peti 😉
Zvok je bil na trenutke malo preglasen oziroma so inštrumenti preglasili vokal, vseeno pa je Epica na zelo zanimiv način predstavila svoje dosedanje delo. Najbolj zabavna je bila disco izvedba komada The Phantom Agony, kjer so prižgali še disco kroglo in raznobarvne luči, ki so iz metal koncerta naredile prav evrovizijsko vzdušje.
Pod črto – super skupina, ena krasna predskupina in zabaven repertoar.
