Po poletni razfukačini skupine Demolition Group na vrtu Kuda France Prešeren, sem jih tokrat ujel v Šiški. Deset let po albumu Bič Luč+Upanje je Šalamon z ekipo sestavil nov album Planet starcev in spet pokazal, da se dobro vino stara zelo počasi oziroma da mu čas sploh ne pride do živega.

Odsotnost predskupine je bil dober znak, da tudi Demolition Group komaj čakajo na pošteno dozo rušenja glasbenih zidov in v več kot dvournem koncertu se je pokazalo, da na Planetu starcev ni nič starega oziroma ostarelega. To dvakrat velja za saksofonista, Jožeta Pegama, ki je bil tokrat zame osebno res zvezda večera. Ostali člani skupine niso dosti zaostajali, ampak Pegam, ki ima na novi plošči zelo veliko materiala.

Demolition Group – Ljubljana, Kino Šiška (12.05.2011)

Novi komadi so do neke mere nadgrajena verzija prejšnjih dveh plošč – gre za težko in hitro glasbo, na momente že malo industrijsko, na trenutke zelo nežno. Tudi koncert je bil zelo energičen, Planet starcev je na srečo samo naslov plošče in nima nobene veze z nabojem, ki ga Demolition Group nosijo v sebi.

Če je bil Pegam največji garač na odru, je bil frontman skupine Goran Šalamon najbolj zabaven. Ne vem točno zakaj, ampak že v prvih stikih s skupino Demolition Group (videospoti, film Temni angeli usode) se mi je zdel zaradi svoje pojave in obrazne mimike zelo zabaven in zelo drugačen od “navadnih” rock in pop pojav v Sloveniji (pa i šire).

Zvok je šel “do 11” in v ušesih mi še dva dni po koncertu malo odzvanja. Sicer je res, da mora biti brutalna glasba brutalno na glas, ampak vseeno mislim, da tako glasen še Grinderman ni bil. To in splošna utrujenost tistega dne sta bila glavna razloga, da do Japancev nisem zdržal in sem šel domov “že” ob polnoči. Pa nič hudega. Nov material je super, koncert je izpolnil moja pričakovanja, čeprav nanj kondicijsko nisem bil ravno najboljše pripravljen. Planet starcev pač ni za…erm…starce.

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan