Potem, ko sva jih dan pred tem videla na festivalu Rock in Idhro, so Flogging Molly priveslali še do Kino Šiška in ponovili vajo. S tem mislim, da so spet pripravili utrgano dober koncert, dodaten bonus pa je bilo navdušeno in aktivno občinstvo, ki je presenetilo celo Kinga in njegov sekstet.

Razprodana Šiška in občinstvo, ki je že pred začetkom koncerta navdušeno skandiralo in se drenjalo pred odrom, na katerega so ob zvokih recitacije irske narodne prikorakali Flogging Molly, ki se jim ni nič poznalo, da so pred malo več kot štiriindvajsetimi urami ogrevali Italijane v Milanu.

Flogging Molly - Ljubljana, Kino Šiška (16.6.2011)

Če so v Italiji kot predskupina predvsem nažigali, so si dali v Kinu Šiška tudi prostor za predihanje počasnejših komadov in solaž. Pri tem niso bili nič manj odlični kot pri žagarijah, kjer je cela dvorana norela kot eden. Še band je bil začuden nad poznavanjem repertoarja in statusom, ki ga ta skupina uživa pri občinstvu, ki so se mu zahvalili z izredno energičnim pristopom in druženjem po koncertu.

Flogging Molly - Ljubljana, Kino Šiška (16.6.2011)

Ravno ta energija občinstva je bila ključna razlika med slovenskim in italijanskim koncertom in zdi se mi, da so tudi Irci bolj z užitkom nažigali po bobnih in kitarah ter ostalih inštrumentih. In čeprav je od prvega poslušanja komadov zame minilo malo več kot 24 ur, se mi je zdelo, kot da vse skupaj vidim in slišim prvič.

Flogging Molly - Ljubljana, Kino Šiška (16.6.2011)

Čeprav so trenutno na turneji albuma Speed of darkness, so se v več kot dveurnem nastopu sprehodili čez celotno diskografijo in poskrbeli tako za nažiganje kot tudi za počasnejše balade. Setliste trenutno ne najdem, ampak takole na uho je bila zelo podobna italijanski, ki so ji dodali malo počasnejše ritme.

Irci so tako še v drugo dokazali, da obvladajo, slovensko občinstvo jim je dokazalo, da to cenijo in samo upamo lahko, da obljuba o vrnitvi ni bila samo floskula.