Drugi del biografije igralca in aktivista Michael J. Foxa se za razliko od prvega manj ukvarja s kronologijo in več z različnimi področji, v katera se je Fox usmeril po zamrznitvi igralske kariere za polni delovni čas.

Nadaljevanje biografije z naslovom Lucky Man jemljem bolj kot dodatek oziroma pripis prvi knjigi. Knjigi sta nastali samo nekaj let narazen in če je bila prva popis njegovega življenja, je druga bolj popis njegovih dejavnosti oziroma predstavitev področji, ki ga zaposlujejo.

Tako lahko poleg igralskega sveta spoznavamo njegovo zasebno življenje s parkinsonovo boleznijo, njegove aktivistične aspiracije in sodelovanje v politični areni ter njegov pogled na religijo. Od oblikovanja Michael J. Fox fundacije za boj proti parkinsonovi bolezni, do sodelovanja pri ameriških predsedniških volitvah in lokalnega političnega aktivizma, od izzivov mešanih religij znotraj njegove družine in tako naprej…

Najbolj zanimiva je ta refokuzacija pozornosti in področja aktivnosti kot posledica bolezni, zaradi katere človek ne more več opravljati dela, ki ga je opravljal dosedaj. Fox je bil v to sicer prisiljen zaradi zaenkrat še neozdravljive bolezni, a odločanje po točki preloma bi bilo po moje enako, kot če se človek za prelomnico odloči pod drugačno prisilo. Racionalizacija in iskanje nove poti je bila do neke mere pri Foxu enostavna – če zboliš za neozdravljivo boleznijo, potem pač veš, kaj boš počel. Sploh, če hkrati “bolehaš” za kroničnim optimizmom.

Poleg jezika in anekdot je najboljši del knjige prav način pripovedovanja. Fox se z iskreno lahkoto loteva zelo zapletenih scen, ko razlaga izzive multikulti-družine, težav s Parkinsonovo boleznijo in vpletanja v politično sceno, ki ga pregovorno pusti na cedilu in izkoristi samo kot promocijsko orodje posameznih kampanj. Hkrati ga nobena stvar ne odvrne od cilja, ki ga zelo verjetno, tako priznava tudi sam, ne bo dosegel v času svojega življenja. Ampak, zakaj bi ga to ustavilo?

Čeprav bi lahko knjigo uvrstili na polico samopomoči oziroma new age filozofije, je vsebina vseeno tako drugačna in podajanje rešitev tako inovativno ter (še enkrat) iskreno, da mu je težko očitati puhlost, površnost oziroma vsesplošno razvlečenost. Respect.