Priznam, kriv sem. Ko sem v ozadju poslušal klasično bobnenje televizijskega dnevnika, ki je napovedoval skorajšnjo apokalipso zaradi nekega Gregorja, se mi je na to tragikomedijo sestavljanja slovenskega parlamenta zdelo primerno odzvati s humorjem. Nastal je #virant.

Finta je stara, prvič smo jo z velikim uspehom začeli leta pred spletom 2.0, v času IRC kanalov. Takrat smo s kolegi podobno finto izpeljali z besedicami COCK in PUSSY, nekaj časa pa sem imel seznam tako spremenjenih filmov objavljen tudi na svojem blogu.

Na Viranta sem se spomnil ob gledanju Dnevnika in besnemu poročanju o koaliciji in slovenski vladi. Po volitvah sem se malo odklopil, zadeva me ni zanimala, samo občasno pa sem poslušal o bizarkah okrog premieriziranja. Tako me je frnikulanje okrog Virantovih koalicijskih partnerjev še bolj presenetilo, sploh ker je pred volitvami zagovarjal hitro in efektivno državo.

Zgoraj je objavljen prvi tvit na to temo, zadevo sem nadaljeval še z nekaj parafrazami, nato pa je zadeva eksplodirala. Ostali uporabniki so zadevo vzeli za svojo in začel se je klasični primer viralne akcije, ki se hitro širi brez osrednjih promotorjev. Vsak uporabnik prispeva en kamenček v mozaiku in zadeva raste.

Kasneje so se iz glavne veje (predelava filmskih naslovov) odcepili Virant in glasba, Virant in oglaševalski slogani in drugi. Gre za normalen razvoj spletnega memeja, kjer se na koncu izgubi izvorni smisel oziroma ideja za prvim sporočilom in je važna samo še parafraza parafraze.

Mediji so zadevo opazili in naredili psevdodogodek. Podobno kot pri #trenirke, samo da ima #virant še manj izvornega sporočila oziroma je bil narejen izključno iz nekih humoristično-sarkastičnih vzgibov. Jagodni izbor tvitov si lahko preberete v medijskih poročilih o tem dogodku na Dnevnik.si, Delo.si, Siol.net in drugje.

Kaj se lahko naučimo iz #virant? Čeprav sem jo sprožil jaz, se zadeva ne bi mogla razviti brez zainteresirane javnosti, ki je v tem videla zabavni ventil za sprostitev, izražanje političnega protesta in drugo. Hkrati se je pokazala združevalna moč političnega humorja, ki je na malo višji ravni kot neumni in do konca abotni poskusi komercialne radijske postaje, ki je ne bom imenoval. In končno – pokazalo se je, da je bilo včeraj ljudem RES dolgčas.