Spodnje besedilo predstavlja govor v Državnem zboru, ki sem ga imel na Javni predstavitvi mnenj o sporazumu ACTA.

Zahvaljujem se za vabilo in besedo. Veseli nas, da se je razprava preselila v širok krog javnosti, čeprav bi se moralo to po našem mnenju zgoditi še pred podpisom sporazuma s strani slovenske vlade oziroma slovenske veleposlanice na Japonskem.

Moje sporočilo je preprosto: ACTA mora pasti.

Zakaj?

V ekipi portala E-demokracija.si verjamemo, da je v sporazumu ACTA problematičnih več vidikov. Večina pomislekov pa se nanaša na šesto izhodiščno vprašanje javne predstavitve mnenj – se pravi, ali je bil postopek oblikovanja izhodišč in smernic sporazuma, pogajanj o rešitvah oziroma posameznih določbah sporazuma in pristopa posameznih držav članic EU in Evropske komisije h končnemu besedilu sporazuma ACTA ustrezen? Odgovor je – ne.

Prvič: Sporazum je bil dogovorjen in sprejet mimo vseh multilateralnih forumov. Avtorji sporazuma so se zavedali, da tako besedilo ne bi nikoli preživelo debate v multilateralnem forumu. Tudi v Sloveniji se ob sprejemanju tega sporazuma ni izvršila nobena javna razprava oziroma soočenje mnenj. Da se javna razprava izvaja POTEM, ko smo sporazum že podpisali in je razpravo javna sfera izsilila s pisanjem pisem in demonstracijami je svojevrsten pljunek v obraz demokracije. Hkrati se v javnosti že pojavljajo vprašanja o smiselnosti te debate, saj je bila izhodiščna škoda že storjena. Upam samo, da nam bo sedaj skupaj uspelo popraviti škodo in sporazum v tej obliki zavrniti.

Drugič: Člani strokovne ekipe, ki so v imenu Slovenk in Slovencev izdali strinjanje s podpisom, so to naredili brez kakršnekoli strokovne analize učinkov in vpliva na slovensko gospodarstvo. Ko smo jih vprašali zakaj, je bil njihov odgovor »Saj jih drugi podpisniki tudi niso«. Ko smo jih vprašali, komu bo ACTA v Sloveniji koristila, je bil njihov odgovor “Ne vemo.” Ko smo jih vprašali, kakšne posledice bo imela ACTA na razvoj spletne ekonomije, je bil njihov odgovor “Tega ne vemo… in nas tudi ne zanima.” Oprostite, ampak tak način sprejemanja in izgovarjanja se mi zdi nesprejemljiv. Sprašujem se, koliko sporazumov smo podpisali na tak način?

Tretjič: Jezik sporazuma je po mnenju pravne stroke, med drugim tudi dr. Maje Jančič Bogataj, ki je svoje mnenje že predstavila, nejasen, dvoumen in lahko vodi v kontradiktorne interpretacije.

Vendar je ACTA dvoumna le na prvi pogled. ACTA sicer ne predstavlja konca poti, kjer bomo s sprejetjem sporazuma podpisali smrtno obsodbo internetu, kot ga poznamo danes. Prav tako ACTA ne vsebuje več konkretnih kazni za kršitelje, ker so jih morali zaradi pritiskov kritikov odstraniti iz prvotnega besedila.

Vendar je njen namen kljub temu zelo jasen: utrditi stara pravila varstva avtorskih pravic in intelektualne lastnine. To pa lahko naredi le na en način: z večjim nadzorom interneta. Zagovorniki ACTA se pred kritikami branijo z argumentom, da ACTA ne predpisuje ničesar “groznega”, ampak zgolj predlaga večje varstvo intelektualnih pravic in zgledovanje po državah, ki imajo to področje bolje urejeno. Ampak kakšni so ti zgledi? Je to Francija (Hadopi)? So to ZDA (SOPA, PIPA)? To so edini zgledi, ki avtorje ACTA zanimajo: ohranjanje starih pravic, obramba starih monopolov, nadziranje interneta v imenu preganjanja piratstva. In tem zgledom hočemo slediti tudi v Sloveniji. Brez utemeljitve ali premisleka.

Namesto, da se bomo s podpisom ACTA sporazuma podali na pot, na kateri se bo veliko težje obrniti oziroma spremeniti tok dogodkov, se raje sedaj odločimo za zavrnitev sporazuma in izberimo drugo pot, ki bo vodila do spletne pokrajine, v kateri bomo lahko ustvarjali in uživali vsi. Zato ACTA mora pasti. Hvala lepa.