Če ste mislili, da je Murakami pisatelj, ki se igra z bralčevimi možgani, potem se morate sprehoditi čez opus pisatelja China Miéville. Pozor: možnost brainfucka je ogromna, zato se nanj dobro pripravite.
Že Perdido Street Station, prvi del trilogije sveta Bas-Lag, je bil svojevrsten in zelo odfukan. Mešanje ras, steam punk okolje in veliko, veliko, VELIKO čudnih stvari in peripetljajev, ki človeku vsake toliko izmaknejo tla izpod nog ter mu obrnejo svet na glavo.
The Scar se vrti okrog potovanja in begunke, ki beži pred svojo preteklostjo. Vendar jo prihodnost še prehitro dohiti in namesto življenja v novem svetu se mora ukvarjati s piratskim mestom Armada, ki po navdihu iz filma Waterworld prosto pluje po morjih sveta in išče… hm… nekaj 🙂
Bogati detajli, razdelani liki in predvsem resno odfukane scene so sestavni deli drugega dela serije Bag-Lag, za katero si morate vzeti čas. Dialogi, odnosi in dogajanje je pestro, vmes imate občutek mešanja svetov tehnopunkerja Gibsona in rasne pestrosti Tolkiena, vse skupaj pa je zvezano v napeto zgodbo, ki bralca ne nateguje s cliffhangerji, temveč ga umirjeno pelje po zelo vijugasti cesti. Temu primerna mora biti tudi koncentracija, zato ni nič čudnega, da sem knjigo končno dotolkel na vlaku Ljubljana Budimpešta.
Knjiga mogoče ne bo všeč klasikom oziroma tistim, ki ne marajo, da se v znanstvenofantastičnih delih avtorji preveč odmikajo od ustaljenih norm in konvencij. Po drugi strani bodo nad njo navdušeni ljubitelji odštekanega in zapletenega. Da ne bo kdo rekel, da ga nisem opozoril 😉
Velja prebrat tudi Iron Council, ki je umeščen v isti svet. Njegov The City and The City ni tako dober, je pa zanimiva mešanica Borgesa, Kafke in sodobne kriminalke. Embassytown še nisem prebral ampak je baje tudi zelo dober ZF.
Je pa izjemno plodovit pisatelj, praktično ena knjiga na leto.
Yes, kolikor razumem je Council nadaljevanje oziroma tretji del. Počekiram ob priliki.