Svet na Kanalu A naj bi bila dnevnoinformativna oddaja, v kateri se po lastnem opisu z uredniško politko “ostaja(jo) z na strani »malega človeka«, njihovemu vsakdanu, dogodkom iz vseh področij, ki jim krojijo življenja in s kamero tudi tam, kjer so pogosto prezrti- izven meja pri zamejskih Slovencih, odročnih regijah, krajih, njihovih udejstvovanjih. Pa je to res?Po mojem mnenju gre za medijske vsebine, ki niso v ničemer podobne novinarstvu in kjer se večina zgodb vrti okrog pavšalnega prikazovanja zgodb, ki so v večini povezane z javnim sektorjem, vsake toliko pa se dotaknejo širše teme, kjer kot gosti nastopajo strokovnjaki.
V tem apelu pozivam (strokovno) javnost, da zaradi spodaj naštetih razlogov od sedaj naprej odklanja pojavljanje v oddaji Svet na Kanalu A. V oddaji Svet na Kanalu A sem nastopil ob dveh različnih priložnostih in pri obeh kasneje ugotovil, da novinarji in novinarke v montaži prirejajo in obračajo izjave gostov na tak način, da ustrezajo ideji novinarja oziroma novinarke in ne tistemu, kar je gost dejansko povedal. Tako je načeloma vseeno, kaj bi VI radi sporočili javnosti, bolj pomembno je ideja novinarja.
Tudi če boste s predvajano izjavo zadovoljni, obstaja le majhna možnost, da jo bodo gledalci te oddaje slišali oziroma razumeli. Ustvarjalci oddaje Svet na Kanalu A namreč pri poročanju uporabljajo taktike t.i. “shock journalism”, ki pri gledalcih vzbujajo občutek strahu, nemoči in odvisnosti. Redni gledalec oddaje Svet na Kanalu A je prostovoljno ali prisiljeno pasiven, oddaja ga ohromljuje in mu jemlje voljo do življenja. Z neprestano kanonado grozot in neprestane krize gledalec postane neobčutljiv.
Namesto, da bi ustvarjalci z informacijami in razmišljanji strokovne javnosti, ki zaenkrat še sodeluje v tej oddaji, bogatili javni prostor, jih podrejajo svojemu omejenemu dojemanja javnosti, ki je primerna samo za zastraševanje in prodajanju oglasnega prostora. Na drugi strani strokovna javnost nima niti enega razloga za nastop, saj njihove izjave predstavljajo na izkrivljen in v nekaterih primerih nasproten način.
Ker tako oddaja Svet na Kanalu A sploh ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za zadovoljivo opravljanje novinarskega poklica, ki je zavezano resnici in informaciji, vsej strokovni javnosti predlagam, da resno premislijo o sodelovanju pri ustvarjanju vsebine te oddaje.
Niso edini taki na našem medijskem trgu. Sam se do lani nekaj let redno nastopal po medijih in sem si zelo hitro ustvaril seznam novinarjev, s katerimi sem delal brez zadržkom, s katerimi z zadržkom in s katerimi sploh nisem. Svetovci so bili med njimi, pa še nekaj se jih je našlo, tudi iz tiskanih medijev. Sam mislim, da preden nastopiš v neki oddaji ali daš izjavo za nek medij, ga je treba vsaj malo preučit. Tako lahko preprečiš, da ne stopiš na medijsko mino.
Spet – se strinjam. In prosim, ne me imeti za naivneža. Gre bolj zato, da imam zdaj dokaze o njihovi nesposobnosti opravljanja novinarskega poklica in da sem se odločil, da glede tega nekaj naredim. In se strinjam, niso edini. Ampak se mi zdi, da bom(o) bolj uspešni, če bomo energijo fokusirali na en člen verige. Stay tuned 😉
Mislim, da panika ni potebna. Delu populacije ustreza, da gleda ta kanal. Delu, da verjame v to, da je glavni krivec gospodarske krize tisti gospod iz Murgelj. Ali da je rešitev gospodarske krize zmanjšanje števila pogrebov z državno častjo.
Delu ljudi ustreza, da je občuten del ljudi v medijskem poslu v slabšem položaju, kot so gradbeni delavci iz juga. Za njih se zavzemajo vsaj novnarnji, za novinarje pa nihče. Tisto, kar kaže zgodovina je, da vsaka kriza prpelje na vrh radikalne rešitve. Radikalizem pa je predvsem posledica neznanja, nevednosti iskanja rešitev.
Radikalizem v novinarstvu, ki ga zasledim recimo pri gospodu Šurli ali pa Vasletu delo bralcev zadošča. Pišem po spominu, ker niti ne preberem celih člankov ali si ne zapomnim naslovov različnih piscev, ker so nepomembni.
Naš dragi prijatelj Silvio je naredil v novinarskem poslovanju to, kar si želijo prav vsi njegovi posnemovalci. Spremenil je genracije. Ključni cilj tudi tega kanala je, da bi mu ljudje verjeli. V demokraciji ima vsak pravico povedati, česa ne ve in kaj ne pozna. Anonimnost je najboljše sredtvo za to. Po drugi strani pa ima po podatku, ki sem ga zasledil, 38% ljudi v EU katero od osebnostnih motenj. Najbolj zadovoljni sami s sabo pa so neumni. Brez poslušanja zoprnih drugače mislečih ali argumentov, postavijo dejstvo in to je to.
Na spletu se pojavljajo članki tudi iz Reporterja, Demokracije, kjer prebereš enega ali pa dest, ugotovitev tistega pisca za razloge krize je vedno ista: Tisti gospod iz Murgelj, LJubljanski župan in predsednik države.
Desnica nosi izraz konzervativen. Kar pomeni nazadnjaški. Ne znam si predstavljati, kaj pomeni nazadnjaški razvoj. Blatenje ljudi na tak način, kot je pri nas pa ne kaže izključno na nazadnjaštvo ampak na nivo dojemanja kulture dialoga.
Prednsot tega je, da ljudem ni potrebno iskati po medijih tistega izgubljenega člena v razovju človeka mislm da med Potočko Zijalko in Krapisnskim človekom. ODpre internet ali pa kakšne druge medije in ga ima tako v sliki kot besedi. Tisto, kar je spregledano, je dejstvo, da veliko ljudi, ki dela v medijih ne zna uporabljati slvenskega jezika. IN so na to ponosni vsaj tako kot tisti, ki ne znajo uproabljati bontona. Kva je že to?
Mitja, pomembna razlika med politično orientiranimi časopisi in Svetom je v tem, da Svet načeloma nima politične orientacije, ampak z banaliziranjem in trivializiranjem vsebin žali vse po vrsti. Vprašanje, če kakemu delu populacije Svet dejansko ustreza – po mojem mnenju gre bolj za neko vdanost oziroma odvisnost, ki sem jo opisal že v prispevku. In to ni nekaj, kar bi človek enačil z ustreznostjo oziroma s podporo.
Moj apel je eksperiment. Ne pričakujem spremembe…heh…sveta, ampak samo nek sunek, ki bo mogoče zdramil še koga. Da ne bo leta 2015, ko bo zaradi Sveta na Kanalu A padla prva smrtna žrtev (ne vem, ugibam), celotna javnost presenečena, češ, saj ni noben nikoli nič rekel.
O, super je tole napisano, ko bi vsaj kaj zaleglo. Nikoli nisem znala dobro artikulirat, kaj je mene tako odvrnilo od gledanja teh zadev in zakaj jih enostavno ne spremljam več. Vedno sem postala živčna, s kepo v želodcu, slabe volje. In točno to je res, kar je tukaj napisano- občutek nemoči, frustracije, podpihovanja, katastrofičnosti, ohromljenosti in jemanja volje do življenja. Se pridružujem pozivu, čeprav nisem strokovna javnost!
Ne le, kdo naj zavrne izjavo za to zblaznjeno oddajo, ampak tudi
N E G L E D A T I te oddaje. I G N O R A N C A !
Vsak dohtar v splošni ambulanti bi med zdravljenje kakršnekoli bolezni moral pritakniti še priporočilo: za dobro in zdravo psihofizično stanje odsvetujem gledanje oddaje Svet na kanalu A. Obvezno ljudem s slabimi živci, prebavili in visokim krvnim pritiskom.
Domen, naj vas vesolje usliši, ker vas javnost, s stroko ali brez, zagotovo ne bo!
Saj poznate tisto o petih minutah.
eh Domen, saj zdaj si pa že zverziran z mediji, da veš, da morajo biti izjave za montažo najkrajše in največ povedano, da zmanjšaš možnosti manipulacij…ko pa se podajajo izjave v živo prenosih pa je itak druga zgodba….
Svet kanala A pa z veseljem pogledam občasno, ker če ne, ne bi vedel, zakaj so preostali, predvsem tudji mediji, brez vsake primerjave kakovostnejši…..
Oprosti, ampak tole z vadbo izjav ne kupim. Bejba je odrezala tako, da je pasalo njej. Tukaj ne bi nič pomagalo, če bi zadevo povedal z manj besedami. Podoben primer sem imel pri izjavi o akciji #virant – vso razlago so porezali in pustili noter samo pol stavka, ki ni imel nobenega smisla. In še nekaj – tale argument, da bi moral vedeti, da bodo naredili masaker iz moje izjave, je malo češki. Saj ga razumem, ampak vseeno – to je Kitty Genovese. In to je žalostno.
No vprašanje za milijon $. Kdo pa je lastnik A KAnala in POP TV? Saj shemo imata enako nasilno! Američani mar ne! Tako oni širijo njihovo kvazi dmokracijo – kdor še ne ve. Najbolj nestrpen, aroganten in izkoriščevalski narod na planetu!
Prvič oziroma drugič, ko sem gledala “novice” na Kanalu A, me je nekaj hudo hudo zmotilo. Poleg njihovega v nebo vpijočega neznanja slovenščine seveda. In to bi bila njihova pristranskost.
Ker sama nikoli nisem imela opravka z njimi in ne vem, kako poteka njigovo delo v montaži, nisem na mestu za komentiranje tega dela njihove službe. A po mojem mnenju bi morala novinarska stroka težiti k objektivnosti, prikazovanju obeh strani/vseh zornih kotov problema, upoštevanju različnih stališč. In ničesar od naštetega se Svet ne drži. Že tekst, ki ga podajajo, v smislu: “nezaslišano velike vsote” ali “skrajna nesramnost s strani kogarkoli-že” – vse to so izjave, ki so čustveno obarvane, prepojene s sodbami. Tega si v medijih, katerih koli že (no ja, rumene medije tako ali tako preziram z dna duše), nikakor in pod nobenim pogojem ne bi smeli privoščiti. Take stvari mi je že profesorica v srednji šoli črtala iz esejev!
Podpišem!
Majhen korak za (malega) človeka, velik za Svet? 😉
Čestitke na pogumu!
Višek perverznosti je, da se za “malega človeka” zavzema velika korporacija s sedežem v davčni oazi na Bermudih in pri tem seveda zelo dobro služi. Na to vedno pomislim, ko gledam tisti bebav Trebušakov ksiht, ko histerično poroča o nesrečah in tegobah malih ljudi.