Avinash Kaushik se v svoji drugi knjigi s pompoznim naslovom vrača na staro področje in na najbolj pereča vprašanja odgovarja s floskulami in praznimi odgovori.

Od tako dolgega naslova sem pričakoval več. Prva knjiga me je navdušila, Kaushnik je dobro pometel z tehnodeterminističnim pogledom na spletno analitiko, ki preveva predvsem marketinške oddelke in ponudil svež pogled na ponavadi precej dolgočasno temo – spletno analitiko.

Pri njegovem holističnem pristopu je namreč potrebno gledati onkraj številk in merilna orodja uporabljati takrat, ko imamo že določene cilje merjenja. V nasprotnem primeru se nam namreč lahko hitro zgodi, da so številke, ki praviloma predstavljajo pot, že kar cilj potovanja. Kar seveda ni prav.

Njegova druga knjiga bi lahko nosila tudi naslov “Dodatek k prvi knjigi” oziroma “Prva knjiga + še nekaj malega”. V njej ne najdemo toliko novih vpogledov v tematiko, da bi se nam nakup obeh splačal v celoti oziroma da bi z drugim nakupom tako zelo profitirali kot z nakupom prve.

A vseeno se ob pogledu na prakso izkaže, da je Kaushikovo holistično opozarjanje še kako na mestu. Še vedno ali celo vedno bolj se namreč številke kažejo kot zlato tele, ki ga je nemogoče interpretirati oziroma uporabiti za merjenje kvalitete komunikacije.

Zamera iz uvoda prispevka leti ravno na kvalitativne meritve, ki so v družabnem spletu še toliko bolj pomembne oziroma zanimive. Kaushik tukaj pade na celi črti in se problemu kvalitativnega merjenja izogne z naštevanjem storitev. Namesto da bi skušal bralce prepričati s holistiko in načinom razmišljanja, jim natrosi kup tehnologij in upa na najboljše.

Za konec? Izberite eno od dveh, če se vam mudi oziroma preberite obe, če se vam da filtrirati vsebino. Zadeva je zanimiva, a vseeno obljublja preveč.