Zadnjič se mi je spet kolcnilo, ko sem prebral naslov okrogle mize. Nekaj v zvezi s triki in namigi, kako uporabljati neko spletno orodje.

Driver tools

Na spletu lahko najdemo cel žanr besedil tips&tricks. Žanr bi lahko opredelili takole: strokovnjaki (oziroma, bodimo iskreni, kdorkoli s povezavo do spleta) napiše krajši seznam, ki uporabnikom daje občutek, da je določena “stvar” čisto enostavna, če se človek le drži alinej objave. Ravno v tej nedefiniranosti “stvari” je srž mojega odpora do tega žanra.

Poglejmo teorijo. Znanje z določenega področja je multivariabilno. Znalec določenega področja je moral v svoji karieri uspešno kombinirati teorijo predhodnikov, izpeljati nekaj dobrih praktičnih primerov in če je bil res dober, svoje znanje in izkušnje kulminirati v priročniku, s katerim si lahko pomagajo še drugi.

Zgornji odstavek prevedimo v prakso. Vzemimo recimo komunikologijo, ki je ponavadi v laični javnosti najbolj trivializirana. Uspešen komunikolog ima za sabo prebrane in predvsem ponotranjene klasike, spremlja aktualna razmišljanja in dognanja in hkrati teorijo preverja v praksi. Svoja znanja v praksi uporablja po potrebi in relativno – zaveda se različnih situacij in različnih prijemov, ki funkcionirajo v določenih situacijah.

Popravite me, če narobe razumem, a zdi se mi, da so tips&tricks neprizivni in absolutni. Vzeti jih moraš dobesedno, ker so ponavadi ponujeni brez okvirja in brez razlogov in brez pripisa, v katerem bi avtor namigov pojasnjeval, v kakšni situaciji in pod kakšnimi pogoji so uporabni (seveda bi s tem pogojevanjem delovanja tips&tricks izgubili del šarma, če ne celotne privlačnosti).

Tips&tricks pri laični javnosti tudi dajejo občutek, da je to vse. Da tips&tricks ni zadnjih deset odstotkov optimizacije procesa, ampak da je to vsa teorija, praksa in izkušnje, ki jo boste potrebovali pri rešitvi posameznega problema. Totalna redukcija in poenostavitev.

Zato se mi je tudi na konferenci Diggit nekajkrat zaletelo. Predvsem takrat, ko je predavatelj na plastičnem primeru prikazoval določene ugotovitve, nekaj članov občinstva pa jih je razumelo kot absolutno resnico, ki drži v vsaki situaciji – recimo pri predavanju Socialbakers, kjer je predavatelj Lukas Maixner na primeru pojasnil, da je bil najboljši čas za objavo četrtek ob treh popoldne. Podatek, ki velja v specifičnem primeru in vprašanje je, če je zadeva ponovljiva.

Podobno kot pri #slabioglasi, kjer so vrli slovenski oglaševalci vzeli določene tuje prakse za suho zlato in niso upoštevali prilagoditev trga in vsebine, ki jo želijo z oglasi komunicirati. Same velike začetnice, obvezen poziv k akciji in podobno …

Seveda so tips&tricks dobrodošli takrat, ko je tudi problem tako enostaven kot rešitev. A ti problemi ponavadi niso vsebinski, ampak izvedbeni, vezani na aksiome narave. Namig je dobrodošel takrat, ko ti na poti do cilja zmanjka le nekaj korakov. Nikakor pa po mojem mnenju ni priporočljivo z namigi in triki začeti poti. Še posebej, če je ta pot vsebinsko pogojena. Takrat so tips&tricks najboljša pot v napačno smer.

Enhanced by Zemanta