Jezik je hecna stvar. Po eni strani nam pomaga definirati vesolje, v katerem se gibljemo, po drugi strani nas ovira in omejuje, ko vesolje prekipeva čez njegove okvire. Eno od takih kipenj po moje predstavlja dilema prevoda social media / social web.

Do zmede je prišlo, ko je social web s spletnimi dnevniki vdrl v slovenski jezikovni prostor in se nanj s stališča jezika ni nihče oziral. Strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij in novinarji so bili tako prvi, ki so morali koncept uvesti v slovenščino, pri tem pa so se srečali s težavo, po katerem korenu prevajati besedo social. V angleško-slovenskem slovarju PONS je beseda social opisana takole:

Social ali social?
Vidimo lahko, da je beseda social večpomenska oziroma odvisna od konteksta. Ker gre za pridevnik, mu pomenskost določa tudi samostalnik, ki mu ga pridamo oziroma je kontekst določen z uporabo v stavku. Najprej se vprašajmo o pomenu/funkciji pojma social web.

Zanalašč sem pojem tukaj zapisal v angleščini, da nam prevod ne bo omejeval razmišljanja o funkciji tega pojma. Social web torej predstavlja spletno okolje, kjer se poudarja komunikacija, izmenjava mnenj, povezanost uporabnikov v mrežo, kjer je omogočena komunikacija many-to-many. O ciljih komunikacije s pojmom social web ne moremo ugibati, ker je social web samo orodje oziroma okvir, znotraj katerega hkrati deluje več različnih funkcij uporabe. Vemo samo, da so funkcije uporabe posledica druženja uporabnikov.

Ljudje se torej na spletu družijo, pomenkujejo, ustvarjajo družabno okolje. Tehnologija oziroma tehnološka platforma, na kateri to počnejo, je izločena iz procesa, uporabniki določene platforme pa niso avtomatično povezani med seboj, ampak so povezave selektivne. Uporabniki si torej sami ustvarjajo oziroma definirajo okolje, v katerem delujejo/komunicirajo.

Lektorsko društvo je pred časom objavilo pojasnilo/odgovor o tem, kateri prevod pojma social network bi po njihovem mnenju kanilo uporabljati. Pri tem so po mojem mnenju naredili več napak, ki so jih vodile do, spet po mojem mnenju, napačne utemeljitve razlage, da je bolj primerno uporabljati pojem družben namesto družabnega.

Prvo napako so storili, ko so v SSKJ iskali besedo socialen, ki je v slovenščino iz angleščine prenesena predvsem kot četrta uporaba pojma social v angleščini (glej zgornjo sliko) in tako že predstavlja omejitev pojmovanja.

Pridevnik socialen ima v slovenskem jeziku po SSKJ štiri pomene, od katerih je zgolj prvi tisti, ki izraža nanašanje na družbo (širši pomen) in je zamenljiv s pridevnikom družben.

Nato grejo po sledi v napačno smer in ugotovijo, da je družabno delovanje na spletu samo ena od podskupin družbenega delovanja in sklenejo, da je družbeno omrežje najbolj primerna fraza:

Družbena omrežja tako pokrivajo »različne družbene rabe« in delujejo kot družbeni mediji, družabna in socialna omrežja pa lahko uporabljamo za poimenovanje oz. poudarjanje specifičnih namenov družbenih omrežij.

To se mi zdi še posebej trapasto, saj kar naenkrat pojasnijo, da sta oba pojma dovoljena, še več, da sta v podrejeni pomenski zvezi. Še več! Dodatna napaka se jim pripeti, ko pojasnijo, da je družben razumljen takrat, ko omrežja

… služijo tudi drugim namenom, npr. politični propagandi in oglaševanju, združevanju za doseganje širših družbenih ciljev in sprememb.

Družbena omrežja naj bi bila torej tako politična, oglaševalska in vplivanjska omrežja, medtem ko bi pojem družabno omrežje uporabljali samo takrat, ko bi se ljudje s tem istim orodjem (banalno) dogovarjali za pijačo. Se še komu zdi to trapasto?

Napaka se zgodi zaradi tega, ker termin druženje okvalificirajo kot razvedrilo oziroma zabava, čeprav je to spet zelo pavšalna trditev. Druženje je spet eden od večpomenskih glagolov, ki ga ne moremo interpretirati brez konteksta.

Opredeljevanje imena orodja z aktivnosti taistega orodja je zelo nevarno početje, saj vsi vemo, da se lahko isto orodje uporablja za več različnih namenov. Da imena potem dajemo še v podrejeno zvezo, kar bi na primeru kladiva pomenilo, da je morilsko orodje podpomenka gradbenega orodja in ne orodja (družabno omrežje je podpomenka družbenega omrežja in ne podpomenka omrežja).

Zanimiva je tudi ugotovitev uporabe pojma v praksi, saj ugotovijo, da je najbolj uporabljena fraza socialna omrežja, na drugem mestu je fraza družabna omrežja in na tretjem mestu družbena omrežja. Najbolj uporabljeni pojem lahko razumemo kot lenobo piscev besedil, medtem ko bi jih morala statistika napeljati na to, da bi priporočali uporabo termina družabno in ne družbeno omrežje. Dobra praksa slovnice namreč narekuje, da se teorija v primeru razširjene prakse le-tej prilagaja in ne uvaja točno nasprotnega pojmovanja.

Opozoriti velja še na to, da se social web ni začel s Facebook in Twitter mrežami, temveč so bili prvi elementi le-tega spletni dnevniki oziroma blogi. Danes bloge redkokdo razume kot elemente social weba predvsem zaradi ponesrečenega prevoda spletni dnevniki, ki so spet konotirali neko zasebnost oziroma usmerjenost sami vase.

Če bi sledili logiki podpomenskosti pri uvajanju termina družaben/družbeni, bi mogoče tudi za bloge ugotovili, da moramo termin spletni dnevniki uporabljati takrat, ko pisec medij uporablja za objavljanje dnevniških zapisov, ko pa skuša z njim doseči širšo javnost oziroma s komunikacijo vplivati na družbo, pa bi morali isto stvar imenovati z neologizmom spletni družbenik?

Razlago lektorskega društva torej zavračam in z zgornjim besedilom vabim k pogovoru. Lahko tudi na družabnih omrežjih.