Na koncu je vse rezultiralo v spremljanje spletnega prenosa iz Evropskega parlamenta, kjer so med kmetijskimi temami odločali tudi o trgovinskem sporazumu, s katerim smo se zabavali od zadnjega novembra.

Konec

Priznam, zadeva je bila navkljub slabi resoluciji in dolgočasni sliki zame bolj zanimiva kot celo Evropsko nogometno prvenstvo. Najprej dolgočasno žebranje predsednika seje, nato vlaganja predloga o preložitvi glasovanja, glasni protesti, nato glasovanje in nato … konec.

Zaključek več kot polletne kampanje ni bila niti približno tako zadovoljiva kot sem pričakoval. Saj veste, lahko bi se zgodilo nekaj spodnjemu posnetku podobnega:

Tako sem si moral malo dramatičnosti ustvariti sam, na glas sem si zavrtel Jungle Shadow od makedonskega genija Kirila in si oddahnil. Celotna kampanja se mi je zdela kar malo zabavna in zelo koristna. Za vse udeležence.

Lekcije

Nekaj sem o lekcijah kampanje proti ACTA sporazumu že govoril/pisal/predaval, zato bom samo na hitro povzel. Zelo fino se mi je zelo:

  • da s(m)o se ljudje zanimirali in zadevo vzeli za svojo. Osebna motivacija je vedno najboljša.
  • da se je zadeva odvijala dokaj hitro in da smo imeli jasne vmestne postaje. Zvodenelost bi bila hud problem, še huje bi bilo, če bi se zadeva vlekla več let.
  • da se je poleg politične javnosti zaktivirala tudi strokovna in jasno ter nedvoumno pojasnjevala slabosti sporazuma. Spolitizirani strokovnjaki so pogost problem, saj meglijo poante.

Pogled naprej

Zmaga nad ACTA sporazmom je zmaga v spopadu, ne v bitki in ne v vojni. Sporazumi bodo tako kot dosedaj vedno znova prihajali v javno sfero in na nas je, da vsakič odreagiramo enako.

Zgodovinsko gledano so sporazumi o regulaciji interneta sestavni del te pokrajine in niso nujno škodljivi za čisto vse, razen za nekaj ozkih interesnih skupin, ki skušajo na tak način forsirati svoje agende.

Najbolj me skrbijo bebavi predstavniki ljudstva, ki tematike ne razumejo in ki jo relativizirajo. Internetna pokrajina je vedno bolj pomembna in vseobsegajoča in čas je, da tudi za poslanke in poslance uvedemo neke vrste hitri test, s katerim bi jih malo senzibilizirali za podobne tematike. Da se ne bo več dogajala Romana Jordan Cizelj, ki se ji je na daleč videlo, da bere iz listka in da sama o zadevi nima niti enega samega mnenja.

Nasvet za ostale? Ne vem, če sem dovolj pameten za dajanje nasvetov, ampak zdi se mi, da je prvi korak spremljanje literature s tega področja. Načitanost in predvsem poznavanje zgodovinskih okvirov regulacije spleta nam bo pomagalo razumeti tokove, za katere se brez okvirja zdi, da so zelo sporadični in da so se začeli včeraj.

Pomagalo bi tudi ustanovitev slovenske organizacije, ki bi za svoj fokus izbrala nadzor regulacije spleta. Trenutno s(m)o razdrobljeni oziroma na tem področju deluje več različnih akterjev, ki pa vsak streljamo malo mimo tarče spletne regulacija.

S tem ni nič narobe, mogoče ugotovimo, da bi bila najboljša rešitev konzorcij, v katerem bi vsaka od relevantnih organizacij oziroma zainteresiranih posameznikov donirala 1% svojega časa in energije za medsebojno obveščanje oziroma spremljanja dogajanja. Think about it. Let`s talk.

 

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan